Kateri dogodki so zaznamovali gospodarstvo v letu 2017?

Kdo so letošnji prvaki? Kdo je zaznamoval gospodarstvo v letu 2017?
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

Kavarna Zvezda že več kot 18 let ustvarja trende v slaščičarstvu, tudi v tujini

Urška Šefman Sojer je prva Slovenka, ki je prejela nagrado Veuve Clicquot Business Woman Award. Idejni materi in solastnici znane ljubljanske butične Kavarne Zvezda je mednarodno spričevalo za poslovno odličnost prineslo nove možnosti za razvoj potenciala blagovne znamke Zvezda tudi zunaj Slovenije. Nagrada Business Woman Award je nastala leta 1972 v čast dvestoletnici obstoja znamke prestižnih šampanjcev Veuve Clicquot. Nagrade od takrat podeljujejo ženskam, ki s svojim delom vidno zaznamujejo napredek v poslovnem okolju ter nadaljujejo vizijo Madame Clicquot, ki je postavila temelje nagradi. »Zmaga na regijskem izboru je podkrepila to, da sem s trdim delom in zaupanjem vase znala uresničiti svojo vizijo in da so to prepoznali tudi zunaj slovenskega okolja. Je vsekakor dodatna motivacija in dobra popotnica za moje sanje, da s svojo Zvezdo prodrem tudi na tuja tržišča,« pove Urška Šefman Sojer za Svet kapitala.

Shutterstock
Shutterstock

Dewesoft na poti do najboljšega in največjega ponudnika merilne tehnike na svetu

Podjetje iz Trbovelj je postalo Delova podjetniška zvezda 2017, njihovo ime pa odzvanja tudi med njihovimi uglednimi kupci, kot so Nasa, Ruska, Kitajska in Evropska vesoljska agencija, Lufthansa, Bosch, General Motors, Volvo, Mercedes, Formula 1, Goodyear in tako naprej. Prisotni pa niso le na vseh celinah, instrument imajo tudi na Mednarodni vesoljski postaji. Ustanovitelja Andrej Orožen in Jure Knez si v poplavi sodelovanj s svetovno uspešnimi podjetji želita več interakcije tudi s kakšnim slovenskim. »V zadnjem času je na naši 'steni slavnih' preveč tujcev, radi bi podprli tudi slovensko gospodarstvo. Veseli smo sodelovanja z Akrapovičem, Pipistrelom, Cimosom …« Delovo uredništvo je v sodelovanju z javnostjo in strokovno komisijo med približno 80.000 podjetji iz baze Ajpesa izbralo Dewesoft tudi zaradi vrhunske rasti. Prihodke so v zadnjih desetih letih povečali za desetkrat na lanskih skoraj 17 milijonov evrov, ob tem pa ustvarili skoraj štiri milijone evrov čistega dobička. Nenehno povečujejo tudi število zaposlenih; v Trbovljah jih zaposlujejo 66, pa še 100 po svetu. Ob koncu lanskega leta so ustvarili več kot 115.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.

Tehnos, uspešna zgodba o proizvodnji kmetijske mehanizacije pod lastno blagovno znamko

Družinsko podjetje Tehnos iz Žalca izdeluje mulčerje in druge kmetijske stroje, belo tehniko ter izdelke za avtomobilsko in letalsko industrijo. Svojo pot so začeli v obrtni dejavnosti izdelave orodja, uspešno zgodbo proizvodnje kmetijske mehanizacije pod lastno blagovno znamko in povezanih programov pa je razvilo po nakupu opreme in prostorov Hmezada Strojne v stečaju. Prav prodajo pod lastno blagovno znamko ima podjetje za enega največjih uspehov. V to je bilo vloženih veliko sredstev, znanja lastnega razvojno-raziskovalnega oddelka in več patentov. Podjetje, ki ga vodi Anton Kisovar, je lani ustvarilo 12,8 milijona evrov prihodkov, kar je za petino več kot leta 2015. Skoraj 30 let staro podjetje zaposluje 114 sodelavcev, izvozi pa več kot 90 odstotkov izdelkov. Prisotni so v 35 evropskih državah. Družba zaradi povečanja obsega proizvodnje gradi večje proizvodne prostore, njihov uspeh pa so opazili tudi mediji. Direktor, ki verjame v strast pri delu, je namreč prejel nagrado slovenska gazela 2017. »Če sam ne goriš, drugih ne moreš vneti,« je povedal ob prejemu priznanja. V proizvodnji se ne ozirajo samo po robotizaciji, ki je že prisotna, temveč po popolni avtomatizaciji. Vizija poslovanja, zgrajena na vrednotah, temelji na spoštljivem odnosu do okolja, partnerjev, sodelavcev in vseh, s katerimi živijo. Njihovo držo kažejo tudi številke; imajo odlično boniteto A1++, v petih letih so podvojili prodajo in dosegli dodano vrednost 58.467 evrov na zaposlenega.

Janez Škrabec, menedžer leta, mecen družbenoodgovornih projektov

Shutterstock
Shutterstock

Upravni odbor Združenja Manager je za menedžerja leta 2017 izbral Janeza Škrabca, direktorja podjetja Riko. V 21 letih, odkar je pri 33 letih ustanovil Riko, je razvil družbo v vodilno slovensko inženiring podjetje. Riko postavlja v središče svojega delovanja povezovanje podjetij, s katerimi ustvarjajo odmevne zgodbe z visoko dodano vrednostjo, hkrati pa nadpovprečno vlagajo v družbenoodgovorne projekte, predvsem v lokalno tradicijo, okolje in kulturo. Uspešno zgodbo je Škrabec ustvaril tudi s podjetjem Riko hiše, ki proizvaja in trži lesene bio hiše. Prejel je že številne podjetniške nagrade, ob tem pa je predsednik Alumni kluba in član sveta ljubljanske ekonomske fakultete, predsednik komisije za nagrade pri Gospodarski zbornici Slovenije, predsednik slovensko-ruskega sveta, član nadzornega odbora UN Global Compact Slovenija in član številnih društev, ki povezujejo Slovenijo z mednarodnim poslovnim okoljem. Lani je 108 zaposlenih v podjetju Riko ustvarilo 117 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 7 milijonov evrov čistega dobička. Donosnost kapitala je znašala 24,4 odstotka, dodana vrednost na zaposlenega pa je s 144.000 evri med najvišjimi v Sloveniji. Škrabec je tudi častni konzul Maroka in Belorusije ter predsednik slovenskega konzularnega zbora.

Projekt Štartaj Slovenija spreminja podjetniško krajino v Sloveniji

Štartaj Slovenija je inovativen projekt, v katerem spremljamo zgodbe 12 slovenskih podjetnikov, ki so pod okriljem delovne ekipe dobili edinstveno priložnost za preboj na trg in pridobivanje podjetniškega znanja. Že drugo leto zapored dokazujejo, da Slovenci znamo stopiti skupaj in podpreti slovenske ustvarjalce. V preteklih mesecih so prejeli viktorja za posebne medijske dosežke, veliko nagrado za najboljšo celostno komunikacijsko akcijo na Slovenskem oglaševalskem festivalu, marketinški portal Marketing Magazin ga je prepoznal kot najboljšo marketinško akcijo v regiji, prejel je srebrno nagrado WARC Innovative Award 2017, od Ameriške gospodarske zbornice AmCham Slovenia so prejeli naziv najboljše poslovne prakse v sklopu inovativnosti ter na največjem mednarodnem forumu NATPE nagrado občinstva. »Vesela sem, da smo uspešno izpeljali še eno sezono. Projekt odmeva. Glasno odmeva. Tudi po svetu. In Slovenija se vedno bolj zaveda pomembnosti podjetništva,« pove direktorica projekta Mojca Randl za Svet kapitala. Organizatorji projekta so sicer Spar Slovenija, medijska hiša Pro Plus in oglaševalska agencija Formitas BBDO. Zaradi podpore javnosti in prodaje izdelkov, ki je presegla pričakovanja v lanski izvedbi, so letos projekt izvedli že drugič, trenutno pa zbirajo prijave slovenskih inovatorjev za tretjo edicijo.

Kolektor Koling, največje gradbeno podjetje v Sloveniji

Shutterstock
Shutterstock

Letos Kolektor Koling sicer ni izvedel nobenega prevzema družbe, so pa končali konsolidacijo skupnega poslovanja s Kolektor CPG, katere nakup je bil končan leta 2016. »Naša hčerinska družba Kolektor CPG je letos iz stečajne mase Primorja kupila proizvodni obrat armiranobetonskih montažnih elementov skupaj z betonarno in železokrivnico. Glede na trende v gradbeništvu ocenjujemo, da bo ta naložba pomenila povečanje naših kapacitet in večjo konkurenčnost naših podjetij,« razloži direktor prodaje Marko Trampuž. Kolektor CPG bo v sodelovanju s sarajevskim podjetjem Euroasfalt izvedel pripravljalna dela za drugi tir oziroma gradnjo dostopnih cest do trase. »V prihajajočem letu pričakujemo aktivno sodelovanje v ponudbenem in seveda izvedbenem delu, ne le pri projektu drugega tira, temveč tudi pri predoru Karavanke, gradnji pomola v Luki Koper ter drugih infrastrukturnih projektih in projektih visoke gradnje ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini.« Za prihodnje leto napovedujejo nadgradnjo poslovanja z nenehnim pridobivanjem znanj, veščin in izkušenj, kot so vlaganje v kadre (izobraževanje, usposabljanje, nove zaposlitve), posodobitev proizvodnje montažnih elementov in zamenjava dotrajane mehanizacije. »To nam bo zagotovilo vodilen položaj na trgu.«

Kriptoevforija je prinesla Sloveniji nova milijonarja

Slovenci imamo po številu prebivalcev največ projektov, ki so zbrali začetni kapital prek prve ponudbe kovancev ICO. Slovenca Nejc Kodrič in Damian Merlak sta tudi lastnika Bitstampa, ene izmed največjih, najbolj priznanih in uveljavljenih tržnic za nakup in prodajo bitcoina, ki je lani od komisije za nadzor nad finančno industrijo v Luxembourgu (CSSF, Commission de Surveillance du Secteur Financier) pridobila licenco tudi za trgovanje z valutami. Vsak od njiju je 32-odstotni lastnik menjalnice; z 122 oziroma 112 milijoni evrov sta se letos uvrstila na 6. in 8. mesto lestvice najbogatejših Slovencev revije Manager. Pot do lastnega bogastva sta tlakovala najprej z rudarjenjem z bitcoini, nato pa z borzo, za razvoj katere sta prejela 10 milijonov dolarjev zagonskih sredstev. Preračunala sta, da lahko zaslužita tudi 10.000 dolarjev na dan, če bosta tako uspešna kot tedaj največja borza na svetu Mt. Gox, ki je že pred leti propadla. Priznanje si zaslužita tudi zato, ker sta po hekerskem napadu na borzo pokrila izgubo in delovala naprej. Njuna sta tudi Quantum project ter Tokens.net. S slednjim obljubljata eno boljših platform za trgovanje s kriptovalutami in kriptožetoni, pri čemer ne bo po sredi fiat denarja kot pri Bitstampu, ampak bodo vse transakcije potekale iz ene kriptovalute v drugo.

Shutterstock
Shutterstock

Sabina Sobočan se je izkazala kot najboljša menedžerka v lendavskem Varisu

Ta je s produkti navzoč v najbolj znanih svetovnih hotelskih verigah. Lendavski proizvajalec gotovih kopalnic, ki bo prihodnje leto slavil 40 let delovanja, je lani povečal prihodke od prodaje za 115 odstotkov na skoraj 19 milijonov evrov. Čisti dobiček podjetja je dosegel skoraj milijon evrov, kar je 78 odstotkov več kot leto prej. Donosnost kapitala pa se je povečala za več kot polovico na 18 odstotkov. Priznanje Združenja Manager so si poleg zavidljivih poslovnih rezultatov prislužili tudi s tem, da poudarjajo zagotavljanje raznolikosti na področju upravljanja kadrov. Na mesta odločanja vključujejo tako mlade kot starejše od 55 let, v prevladujočo moško panogo pa uspešno integrirajo tudi ženske. Družba, ki je do danes izdelala več kot 90.000 gotovih kopalnic, vse svoje izdelke izvozi. Poleg glavne dejavnosti izdelujejo še betonske skate in »pump track« elemente ter radiatorje, za katere so prejeli tudi nagrado Red Dot. Visoko rast zaznavajo tudi letos, saj so povečali letno proizvodnjo za skoraj 13 odstotkov.

Špica International je postala izvoznik leta

V okviru mednarodnega izobraževalnega programa, ki poteka pod okriljem Javne agencije SPIRIT Slovenija, je bilo za izvoznika leta 2017 izbrano podjetje Špica International. »Podjetje odlikujejo izvozna naravnanost, agilnost in nenehen razvoj novih produktov. Njihovi finančni, izvozni in razvojni kazalniki po objektivnih podatkih dokazujejo stabilno rast prihodkov od izvoza, krepitev tržnega položaja v mednarodnem okolju ter rast pozitivnih poslovnih rezultatov«, je zapisala komisija. Skupina Špica International je v prvih treh četrtletjih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala prihodke za 34 odstotkov, na 10 milijonov evrov. Polovico prihodkov so prispevala podjetja iz regije Adriatic. Njihovo hrvaško podjetje je letos pridobilo tudi pomemben posel s Samsungom, kjer so namestili rešitev za spremljanje in načrtovanje delovnega časa oziroma tako imenovani time management. »Finance kažejo, kako ste se odrezali včeraj, zaposleni pa, kako se boste jutri,« je dejal direktor in solastnik Tone Stanovnik.

Gospodarska zbornica Slovenije je po 11 letih dobila novo direktorico

Shutterstock
Shutterstock

Dolgoletnega generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sama Hribarja Miliča je 10. oktobra zamenjala Sonja Šmuc, prej izvršna direktorica Združenja Manager. Kot ključni izziv pri svojem delu je navedla izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. »Dodana vrednost na prebivalca je še vedno bistveno višja kot v drugih nekdanjih tranzicijskih državah, a je le polovica nemške. Nizka dodana vrednost sicer kaže, da imajo podjetja, zlasti vodstva, še veliko dela, da izboljšajo rezultate, a hkrati opozarja, da vsi skupaj ustvarjamo v okolju, ki duši večje skoke. Ni namreč dovolj, da naredi preboj nekaj podjetij. Da bi nam bilo vsem bolje, bi morali pogoji poslovanja spodbujati dvig splošne dodane vrednosti. To zahteva sistemske ukrepe – razumeti je treba, kako so stvari med seboj povezane. Delovnopravna zakonodaja, davčni sistem, veliko predpisov, vse to ima svojo ceno tudi v slovenski konkurenčnosti.«

Več iz rubrike

Komentarji: