Kam privezati svojo barko?

Dve marini ob naši obali obvladujeta večino posla – portoroška in izolska –, poleg njiju pa še precej manjša Marina Koper. A če je bilo po letu 2000 zlato obdobje za (slovensko) navtiko, so se razmere nato poslabšale, zadnja globalna kriza pa je prav tako močno potipala tudi navtični posel, ki globalno gledano šele v zadnjih letih spet začenja rasti.
Če je bilo pred več kot desetimi leti izjemno težko dobiti privez v slovenski marini (podobno tudi na Hrvaškem), pa v zadnjih letih ti sploh niso več polno zasedeni. V Marini Portorož, ki nudi 667 privezov v morju in še 350 na kopnem, sicer pravijo, da so trenutno z zasedenostjo zelo zadovoljni in da se ta iz leta v leto spet povečuje, pri tem pa poudarjajo, da je vse več povpraševanj po daljših in širših privezih, ki jih zasedajo večje, prestižnejše barke.
Podobno velika je tudi izolska marina, ki ima več kot 700 privezov za plovila do 30 metrov dolžine (globina štiri metre), precej manjša pa je koprska, ki nudi 69 privezov na morju in 20 na kopnem. Pri tem se v Kopru lahko pohvalijo s tako rekoč stoodstotno zasedenostjo, tako v morju kot na kopnem. Pravijo, da je čedalje večje povpraševanje po privezih vedno večjih plovil, in temu poskušajo slediti z urejanjem privezov za plovila do 5,5 metra širine in do nekje 18 metrov dolžine.
Alen Jakomin, vodja koprske marine, pravi: »V preteklosti pri nas za takšne priveze ni bilo posebne potrebe, smo namreč majhna marina in posledično omejeni s tovrstnimi privezi. A zdaj smo za takšne mere preuredili okrog dvajset privezov, preostali pa ostajajo urejeni po merah za plovila do 12 metrov.« Vendar poudarja, da je njihova glavna dejavnost predvsem tranzit, ki se je v zadnjih dveh letih opazno povečal.

internautica Portorož 17.05.-20.05.2018 foto:Igor Mali

Kakšne so cene

Slovenske marine imajo odlično lego, saj so najbližje srednji Evropi in ponujajo odlično izhodišče za jadranja in križarjenja tako ob razgibani in zanimivi hrvaški obali s številnimi otoki kot tudi mimo tržaškega zaliva proti Benetkam. Temu primerne so tudi cene privezov – lastništvo plovila običajno ni poceni in tudi letno plačilo za večja plovila lahko stane tudi toliko kot nov avto.
Razen privezov v kanalu Fazan, ki so namenjeni najmanjšim plovilom, bo lastnika šestmetrskega plovila letni privez v Marini Portorož stal 1973 evrov. Pri večjih plovilih začne cena hitro naraščati – za desetmetrska znaša 4432 evrov, za 16-metrska 9609 evrov, za 20-metrska 14.329 evrov, za tiste nad 24 metri pa že 19.277 evrov.
Podobne cene so tudi v izolski marini; za plovila, krajša od devetih metrov, stane letni privez 3681 evrov, za 16-metrske 8083 evrov, za 25-metrske 14.471 evrov, za daljše pa so cene po dogovoru.
V Marini Portorož pravijo, da so takšne cene sicer nekoliko višje od tistih na sosednjem Hrvaškem, a so prepričani, da razliko v ceni nadomestijo s spremljajočo dodatno ponudbo, odlično lokacijo (bližina centra Portorož) in gastronomsko ter servisno ponudbo, ki gostom nudi vse, kar potrebujejo na enem mestu.
Nekoliko cenejše je, če vam barko hranijo na kopnem. Letno plačilo za hrambo plovila dolžine 21–22 metrov v Portorožu na primer stane 7654 evrov.

Dodatna ponudba

Obe večji marini se pohvalita z dodatno ponudbo – tako servisno kot gostinsko, medtem ko koprska marina nudi bolj osnovne storitve, se pa ravno zdaj ob njej gradi nova stavba za potrebe uprave za pomorstvo, kjer bodo svoj prostor dobili Kapitanija, SVOM, inšpekcija itd., poleg njih pa še navtična trgovina, mehanična delavnica ... V ta projekt spada tudi obnova celotne marine, posebej pa opozarjajo še na skorajšnje dokončanje gradnje čistilne naprave, ki bo omogočila ekološko pranje plovil in njihovo vzdrževanje na manipulativni ploščadi.
Toda poznavalci svetovnega navtičnega turizma opozarjajo, da dodatna ponudba naših marin še zdaleč ni na nivoju zares vrhunskih, skrb vzbujajoče pa je, da predvsem v zadnjih letih ni videti pravega napredka. Pri portoroški gre verjetno iskati razloge predvsem v lastniku, ki se že dolgo spopada s finančnimi težavami – Marina Portorož je namreč v lasti Term Čatež, njihov največji lastnik pa je močno zadolženi holding DZS, ki mora po navodilih upnikov odprodajati premoženje. Prav pri vrhu seznama je že dolgo Marina Portorož, a prodaja je v preteklosti že večkrat padla v vodo. Ali bo trenutni postopek pripeljal do drugačnega zaključka, bo morda znano že kmalu, že zdaj pa kaže, da bi kupnina lahko dosegla morda le polovico vsote, po kakršni so hoteli marino prodati pred leti.

Kakšno zgodbo pripovedujejo številke

Kljub temu da so uradno z zasedenostjo svojih privezov zadovoljni v vseh treh naših marinah, pa številke kažejo, da je upad izjemno velik. Analiza slovenskega navtičnega turizma, objavljena predlanskim, kaže, da je število plovil od leta 2005 do leta 2015 upadlo za več kot trideset odstotkov, od leta 2009 do leta 2015 pa za več kot štirideset odstotkov, zelo podobno sliko kažejo tudi podatki Marine Izola. Precej manjši koprski marini v tem času ni upadlo število plovil.

Zasedenost privezov v obeh največjih slovenskih marinah vztrajno upada, prihodki prav tako.

Tudi poslovna poročila zadnjih let kažejo vztrajen upad prihodkov. Ti so v Marini Portorož v letu 2012 znašali 7,4 milijona evrov, od takrat pa so se prav vsako leto znižali in zadnje objavljeno poslovno poročilo kaže, da so leta 2016 znašali že manj kot 5,2 milijona evrov. Usoda mlajše, izolske marine je tako rekoč enaka; leta 2012 so prihodki znašali 2,8 milijona evrov, do leta 2014 so upadli pod 2,2 milijona evrov, lani pa so bili spet tik nad 2,2 milijona.

Trimarani

V portoroški marini so poskušali prazne priveze (in luknjo v prihodkih) zapolniti z novo ponudbo – namesto jadrnic in jaht so tja zasidrali plavajoče hišice, trimarane, in tako v marino privabili nove goste in njihove evre. Projekt je bil v javnosti sprejet z mešanimi občutki, na eni strani je požel pohvale za inovativnost in cenovno dostopnost, na drugi strani pa kritike, češ da v marini mešajo prestižno in – v primerjavi z lastniki plovil – nizkocenovno ponudbo, kar naj bi kazalo na pomanjkanje vizije kratkoročnega pogleda na upravljanje marine.

Komunalni privezi

Če marinam ne uspe zapolniti vseh svojih privezov, pa ravno nasprotno velja za tako imenovane komunalne priveze. Ti so namenjeni domačinom in precej ugodnejši od ostalih, a število prosilcev močno presega zmožnosti. Na primer Javno podjetje Okolje Piran upravlja 352 takšnih privezov, ki so polno zasedeni, na čakalni listi pa imajo trenutno 333 prosilcev za privez.

Če marinam ne uspe zapolniti vseh svojih privezov, velja ravno nasprotno za priveze, ki so namenjeni domačinom in so cenovno precej ugodnejši. A število prosilcev močno presega zmožnosti.

Številni čakajoči, ki se bojijo, da priveza ne bodo nikoli dočakali, s prstom kažejo na nepoštene prakse. V Okolju Piran pravijo, da imajo prednost pri dodelitvi priveza tisti uporabniki, ki imajo na dan podpisa pogodbe najmanj pet let neprekinjeno prijavljeno stalno prebivališče v Občini Piran in so najmanj 70-odstotni lastniki plovila. Prav zadnje menda še posebej na široko odpira vrata zlorabam – številni domačini namreč za nekaj sto evrov na leto »svoj« privez menda posojajo lastnikom plovil, ki bi sicer spadala na klasične priveze. Uradno kupijo dovolj velik delež plovila (čeprav je ta neuradno še vedno povsem v rokah »pravega« lastnika) in na papirju je vse čisto. Nekateri menijo, da bi črtanje določila o 70-odstotnem lastništvu pripomoglo k zajezitvi te prakse, saj bi marsikdo od sodelujočih dvakrat premislil, ali je res pripravljen plovilo v celoti prepisati na drugo osebo, ki bi nato lahko plovilo celo prodala naprej. A takšna rešitev seveda ni po volji tistim domačinom, ki si prav zares delijo lastništvo in si ne želijo, da bi jih nepoštene prakse drugih prisilile v iskanje novih rešitev.
Pravice do komunalnega priveza domačini sicer seveda ne morejo in ne smejo prodajati naprej oziroma ponujati v podnajem: »Pravica do priveza se lahko prenese le z dedovanjem plovila ali pravnim poslom med dediči prvega dednega reda. Pravica do priveza se lahko prenese tudi v primeru zamenjave plovil med dvema obstoječima uporabnikoma priveza v pristanišču Piran ali Portorož,« pojasnjujejo v občini Piran.
Če nočemo, da bi slovenski navtični turizem stagniral, bodo morali skupni jezik pri upravljanju najti tako odgovorni lastniki kot lokalni veljaki in lokalno prebivalstvo, sicer bodo naše marine začele izgubljati svoje mesto na sredozemskem zemljevidu.