Kakšno Slovenijo si za svoje otroke želijo uspešni Slovenci?

Malo manj kot 22.000 otrok je danes prvič v šolskih klopeh. Kaj jih čaka? Kakšno državo pripravljamo zanje? Bodo še vedno plačevali račune, ki so jih ali jih še bodo zapile prejšnje generacije, ali pa jim bo ostalo dovolj prostora za lastne napake in možnost, da se tudi sami iz njih kaj naučijo? Prav bi bilo.
Fotografija: Roman Šipić
Odpri galerijo
Roman Šipić

Milijardne dolgove, nakopičene predvsem v času krize, bodo plačevale generacije naših otrok, ki jim bo najverjetneje izdan tudi račun za zamujene reforme. Take napovedi poslušamo že leta, a zdi se, da jih je družba že ponotranjila, da se le redko koga še resnično dotaknejo. Medgeneracijski izzivi so medtem večji kot kadarkoli v mlajši zgodovini, iskanje rešitev, ki bi morale veljati za neodložljive, pa se vedno znova prelaga.

Zelo aktualen prikaz tega je gotovo polom z ustanavljanjem demografskega sklada, namenjenega zmanjševanju vse večje vrzeli v pokojninski blagajni. A ne le slovenski pokojninski sistem, ki je zaradi demografskih trendov med najmanj stabilnimi sistemi držav članic Evropske unije, ob stomilijonskih dolgovih bolnišnic se sesuva tudi zdravstveni sistem. Davčni sistem medtem ostaja pri visoki obremenitvi dela in nizki obremenitvi premoženja, predvsem nepremičnin, temeljitejše spremembe delovnopravne zakonodaje pa ustavljajo ugodne razmere na trgu dela. Vendar, dlje kot se bodo odlagale nujne reforme, večja je grožnja, da bo breme padlo na ramena le ene generacije, na kar je v nedavnem pogovoru za Svet kapitala opozoril tudi slovenski ekonomist v ameriški centralni banki Federal Reserve Egon Zakrajšek.

Nujne spremembe v delitvi bremen

Slovenija je zelo egalitarna oziroma enakopravna družba z eno najnižjih stopenj neenakosti med vsemi razvitimi državami. Glede na Ginijev koeficient, ki meri neenakost v družbi, je bila leta ? na lestvicah celo na prvem mestu, po zadnjih razpoložljivih podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za leto 2014 pa sta jo prehiteli Islandija in Slovaška.

Naslednje generacije je treba vzgojiti, da sta lastništvo in kapital bistvena za uspeh dežele.

A, kot rečeno, bi demografski trendi lahko dodobra zamajali družbo, ki jo poznamo in smo je vajeni. Razmerja med generacijami se bodo v prihodnjih desetletjih močno spremenila, spremenila se bodo razmerja med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom. Teh bo vse več in aktivni bodo s svojimi prispevki le težko skrbeli za delujočo socialno državo. Da bi ohranili oziroma zagotovili blaginjo vseh generacij, bodo, kot opozarjajo tudi v Uradu za makroekonomska analize in razvoj (Umar), nujno potrebne spremembe v delitvi bremen. Če je bilo lani več kot 62 odstotkov Slovencev starih med 20 in 64 let in manj kot petina starejših od 65 let, bo leta 2060, ko bodo letošnji prvošolci sredi svojih štiridesetih let, po podatkih statističnega urada in Eurostata, kot so jih povzeli na Umarju, skoraj 30 odstotkov starejših od 65 let in le še polovica starih med 20 in 64 let. Odlaganje z iskanjem rešitev in vztrajanje pri poceni nabiranju političnih točk je glede na napovedi vsaj zelo neodgovorno.

Zapitek prenašamo na naslednje generacije

Gospodarsko in družbenopolitično okolje ni edino, ki ga za svoje otroke ustvarjamo že danes. In če nanje počasi prenašamo vse večji dolg države, ki nam omogoča življenje prek naših zmožnosti, jim po drugi strani »krademo« vse večji del narave in naravnega bogastva, ki pripada njim. Ekološki dolg, kot ga merijo v mednarodni raziskovalni organizaciji Global Footprint Network in predstavlja potrebe človeštva po obnovljivih virih in ekoloških storitvah v primerjavi s sposobnostjo planeta, da zagotovi te vire in storitve, je letos nastopil prej kot kadarkoli do zdaj. Letno povpraševanje človeštva po storitvah in virih narave je tisto, kar Zemlja lahko obnovi v tem letu, preseglo že 2. avgusta. To pomeni, da smo vse od začetka prejšnjega meseca dolžniki svojih otrok.


Dr. Jure Knez, solastnik, prokurist in prvi razvojnik podjetja Dewesoft

Roman Šipić
Roman Šipić

»Slovenija mora postati in ostati zelena dežela, čista, prijetna in prijazna za bivanje. Zgraditi je treba učinkovito in poceni infrastrukturo, da bomo mobilnejši in bolj konkurenčni na trgu. Delo mora postati osnovna vrednota, na podlagi katere bomo vzgajali prihodnje generacije. Trenutno je velikokrat bolje ležati doma kot hoditi v službo.

Znanje je za našo deželo ključno, ker smo lahko uspešni samo z izdelki z visoko dodano vrednostjo. Poleg znanja moramo starši in šolski sistem vzgajati zmagovalce. Prihodnje generacije je treba prav tako vzgojiti, da sta lastništvo in kapital bistvena za uspeh dežele.

Kljub informacijski tehnologiji smo priče vse večji osamljenosti in odtujenosti. Naslednja generacija se bo morala krepko bojevati proti pojavu digitalne demence, ki je hujša težava kot vsaka droga do zdaj. Treba je vzgajati sodelovanje med generacijami, podjetji in institucijami, da ne bo vsak skrbel samo zase, ampak da bo družbenoodgovorno sodeloval pri gradnji skupne prihodnosti.«


Goran Dragić, kapetan slovenske košarkarske reprezentance in član moštva NBA Miami Heat

Roman Šipić
Roman Šipić

»Veliko sveta sem videl in mirno lahko rečem, da je Slovenija prelepa, zelena in prijetna država za življenje. Vsi, ki smo se tu rodili, smo na svojo domovino lahko ponosni. Seveda lahko veliko stvari izboljšamo in vredno se je s skupnimi močmi potruditi, da ugotovimo, kaj moramo izboljšati in kako.

Svojim otrokom in drugim mladim športnikom bi rad zapustil zgled, da je s trdim delom, dobro voljo in trudom mogoče dosegati čudeže. Pri vzgoji uporabljam podobne pristope kot moji starši, čeprav sem neprimerljivo bolje situiran. Čeprav bodo moji otroci materialno preskrbljeni do konca življenja, jim ničesar ne bi rad kar dal. Rad bi, da se naučijo truditi za svoje dosežke, da znajo spoštovati sebe in ljudi okrog sebe. Rad bi, da se naučijo s svojim delom ustvarjati svet in se navadijo gristi skozi življenje. Za uresničitev sanj se je treba potruditi in brez vere v njihovo resničnost ne bo šlo.«


Dr. Samo Rugelj, direktor in lastnik založbe Umco

Roman Šipić
Roman Šipić

»Želim si v svet odprto Slovenijo z jasnimi okviri, v kateri človek lahko uresničuje svoje potenciale. Glede vzorov pa takole: če otrok odrašča v podjetniški družini, kakršna je naša, potem tako ali tako vidi in izkusi tak način življenja in razmišljanja, ki je tudi med počitnicami in ob koncih tedna ves čas usmerjeno tudi v delo in prihodnje projekte. Založništvo slovenskih knjig ima še nekaj pomembnih posebnosti. To ni vzor, ampak zgled nekega načina življenja, ki je po eni strani naporno, po drugi pa navdihujoče. Tako obstajata samo dva možna odgovora na ta zgled v njihovi prihodnosti: ali se podobno predanega načina življenja oprimejo tudi sami ali zavijejo stran in si poiščejo kaj manj zavezujočega. Zanima me, kaj se bo zgodilo z mojimi tremi otroci!«


Igor Akrapovič, lastnik in direktor podjetja za izdelavo izpušnih sistemov Akrapovič

Roman Šipić
Roman Šipić

»Znašli smo se v tako zatohlem in zamorjenem položaju, da je res pravo vprašanje, kakšno Slovenijo bomo pustili svojim otrokom. Sam si želim, da bi našim otrokom zapustili okolje, v katerem se bodo lahko ukvarjali z ustvarjanjem, gospodarjenjem, da bodo lahko ustvarjali dodano vrednost za nas vse, in to brez brezplodnih in neskončnih politikantskih razprav o preteklosti. Bojim pa se, da bomo otrokom pustili slabo dediščino.

Medtem ko se boljša podjetja razdolžujejo, se država kljub konjunkturi še naprej zadolžuje, in to ni pošteno do prihodnjih generacij. Kar lahko naredim sam s svojo vzgojo, da bi naši otroci živeli v Sloveniji, kakršno si želim, je to, da jim privzgojim spoštljiv odnos do dela. Da bodo vedeli, da je delo vrednota. Da jim bo jasno, da če bodo delali za denar, ne bodo uspešni, ampak da je denar posledica trdega in dobrega dela.«


Tomaž Lah, direktor in solastnik podjetja za proizvodnjo sadnih pijač Nektar Natura

Roman Šipić
Roman Šipić

»Želim si Slovenijo, kjer bodo kakovost javnih uslužbencev merili njihovi uporabniki, kakovost pravne države mednarodne neodvisne institucije, kakovost profesorjev v izobraževalnem sistemu njihovi študentje in njihovi mednarodno priznani dosežki, kakovost upravljanja državnega premoženja pa metode prostega trga in donosov ter da bi bile plače premosorazmerne z učinkovitostjo.

Želim si Slovenijo, ki bi ostajala varna država, z razvitim sonaravnim gospodarstvom in bolj do razvoja človeških potencialov prijazno okolje. Želim si socialne države, kjer se ne bo podpiralo nedela, temveč le socialno ogrožene. Vse to želim tudi svojim otrokom.

Vrednote, za katere se trudim, so ustvarjalnost, odprtost do življenja in odgovornost zase in do okolja. To so vrednote, v katere verjamem, da so dobro vodilo odgovornega, zmernega in kakovostnega življenja. Zgled, ki ga dajem otrokom, pa je človeški: včasih preveč človeški, z vsemi človeškimi slabostmi in realnostmi, včasih pa, žal, tudi preveč »pravičniški« in teoretičen. Želim pa si, da bi otroci našli ravnovesje, ki jim bo omogočalo trdnost in veselje v življenju ter pomagalo biti ustvarjalni del družbe.«


Laura Smrekar, partner v kadrovski agenciji Competo

Roman Šipić
Roman Šipić

»Vidim jo kot sinonim za državo z najvišjo kakovostjo življenja – kot raj za delo in ustvarjanje. Kot deželo, v katero se bodo vsi mladi z izkušnjami v tujini želeli vračati. Samozavest, drznost, kritično razmišljanje in pogum, da živi svoje sanje, po drugi strani pa posluh za malega človeka in visoka neomajna integriteta. Prav to so tudi vrednote, na katerih sva z možem gradila pri vzgoji najine 22-letne hčere. Verjamem, da sem ji tudi sama s svojim zgledom kot podjetnica, ki se je na samostojno pot podala v času globoke recesije, pomagala pri uresničevanju vseh teh vrednot.«


Dejan Zavec, upokojeni boksarski svetovni prvak

Roman Šipić
Roman Šipić

»Svet se spreminja hitro in nepredvidljivo, Slovenija tem trendom sledi, kar je delno prav, a pri tem ne smemo dopustiti, da bi zanemarili in izgubili tisto, kar imamo dobrega. Ne smemo pozabiti nase in na sočloveka, če želimo ostati družba, znosna za življenje. Otroka vzgajam tako, da bosta razumela, da nam nič ne pade z neba. Če hočeš kaj imeti, moraš za to nekaj dati. Za vsak dosežek se je treba potruditi, dati vse od sebe, in če je treba, se žrtvovati. Rad bi, da bi otroci tudi v prihodnosti v Sloveniji vedeli, kaj je prav in kaj ne.

Na žalost v Sloveniji še vedno ni zaželeno, da si uspešen, da odstopaš od povprečja, kar ni prav. Zelo veliko ljudi v Sloveniji je zelo delovnih in prav je, da so uspešni, da so premožni in da je to opazno tudi navzven. Zakaj bi se nekdo, ki je pošteno prišel do svojega premoženja, tega sramoval? Želel bi si, da bi se uspešni ljudje s svojim uspehom lahko pokazali v javnosti in da se jim tega ne bi bilo treba sramovati, da bi ljudje pri nas začeli spoštovati trdo delo in dosežke soljudi. Hkrati pa ne smemo pozabiti na solidarnost. Nekdo z lamborghinijem ne sme imeti zgolj zaradi svojega bogastva prednostne obravnave pred tistim, ki ima manj pod palcem. Za svoje otroke bi tudi želel, da bi živeli v manj regulirani družbi. Preveč pravil, zakonov in podzakonskih aktov imamo, ki nam poskušajo urejati življenje na vseh ravneh, a nam ga v resnici zgolj zapletajo. Za odrasle ljudi je takšno omejevanje s pravili po mojem pretirano.«


Iztok Čop, podjetnik in nosilec štirih olimpijskih medalj

Roman Šipić
Roman Šipić

»Kakorkoli se to obrabljeno sliši, si za svoje otroke želim domovino, kjer bodo načela, morala in etika igrali pomembno vlogo. Tudi zato se poskušam pri vzgoji svojih otrok zgledovati po svojih starših in prejšnjih generacijah. Rad bi jih naučil, da vedo, kaj je prav in kaj narobe. Žal smo kot družba v preteklih letih v pretirani gonji za materialnimi dobrinami izgubili kompas, pozabili na načela in na to, kaj je prav in kaj ne. Nekatere od teh napačnih vrednot smo delno celo legalizirali. To moramo pri svojih otrocih popraviti. V gonji za denarjem smo morda vendarle dojeli, da več kot imaš, več ti manjka in da je v resnici vse, kar potrebujemo, več časa zase, za svoje bližnje, otroke in prijatelje. In če imam samo jaz čas, ljudje okoli mene pa ne, mi to nič ne pomaga. Presekati bomo morali z miselnostjo, da če ne delaš 14 ur na dan, nisi nič vreden. Na žalost nam je praksa pokazala, da ne velja vedno, kolikor delaš, toliko dobiš, zato je treba bolj pametno delati in se ozreti po svoji okolici in potrebah ljudi okoli nas, da nam bo vsem skupaj jutri lepše.«

Več iz rubrike

ikonomija

Podjetja se zavedajo možnosti ponovnega vala okužb in se nanj pripravljajo

»V digitalizacijo poslovanja so zdaj zagrizli vsi, drugače ne bo poslovanja ob morebitnem novem valu okužb« pravi direktor podjetja BASS Aleksander Bastl. O tem kako se pripraviti na nov …

ikonomija

Volčja lakota po rastlinskem »mesu«

Rastlinsko meso in veganski izdelki že dolgo niso več na robu družbe in niti zgolj prehrana čudakov. Pravzaprav analitiki pravijo, da se splača vlagati v prehrano zgolj rastlinskega izvora, saj priha…

ikonomija

Slovensko rastlinsko meso Amaze

Nova zvezda na trgu veganskih izdelkov je grah. Do leta 2026 naj bi svetovni prihodki od grahovih beljakovin znašali 104 milijone dolarjev, je ugotovilo raziskovalno podjetje Future Market Insights. …

ikonomija

Hitra hrana brez mesa in evropski boj proti njej

Povečuje se tudi povpraševanje po hitri rastlinski hrani. McDonald's je že pred dvema letoma predstavil veganski burger v svojih poslovalnicah na Švedskem in Finskem, letos aprila tudi v Nemčiji.…

Komentarji: