Kakšna je prihodnost dronov v Sloveniji?

Svetovalno podjetje PricewaterhouseCoopers je januarja napovedalo ustanovitev ekipe za drone v Veliki Britaniji. Prepričani so, da bo svetovni trg storitev z droni dosegel vrtoglavih 127 milijard dolarjev. Optimistični so tudi v finančni družbi Goldman Sachs, kjer predvidevajo, da bo leta 2020 trg dronov vreden 100 milijard dolarjev, petino od tega na račun vojaškega povpraševanja. Business Insider Intelligence pa meni, da bo na globalnem trgu leta 2021 prodanih okoli 805.000 dronov. Ker jih je bilo leta 2016 prodanih 102.600, bi uresničitev napovedi pomenila 51-odstotno povprečno letno rast prodaje. Mednarodno združenje za zrakoplovne sisteme brez posadke meni, da bi komercialni droni lahko v malho prispevali 82 milijard dolarjev in ustvarili 100.000 delovnih mest v ZDA. Droni bodo navzoči povsod; v industriji, telekomunikacijah, energetiki, zdravstvu in finančnem svetu. A glede na količine dronov, prodanih v komercialne namene – lani so jih prodali za le 2,4 milijarde dolarjev –, tehnološko raziskovalno podjetje Gartner meni, da so napovedi pretirane. Bodo torej droni res spremenili poslovanje?

Business Insider Intelligence pa, da bo na globalnem trgu leta 2021 prodanih okoli 805.000 dronov.

Nedvomno se je industrija dronov v zadnjih letih povečala. Uporabljajo se v vojski, policiji, civilni zaščiti, logistiki, elektropodjetjih, nadzoru naravnih rezervatov, gradbeništvu, logistiki, zavarovalništvu, nujni medicinski pomoči ... Vse to je vzrok za optimizem, ki preveva večino tistih, ki so si na tem trgu že odrezali kos pogače. Po Gartnerjevih podatkih so leta 2016 prodali 2,2 milijona dronov, prihodki so poskočili za 36 odstotkov, na 4,5 milijarde dolarjev. Ameriška Zveza tehnoloških potrošnikov (CTA) ob tem poudarja, da se je v ZDA od leta 2015 do 2016 prodaja dronov za osebno uporabo podvojila. Prodali so 2,4 milijona primerkov. A številke niso zanesljiv vir podatkov, je za Business Insider opozoril analitik Gartnerja Gerald Van Hoy. Definicije dronov se razlikujejo med podjetji; v podatke CTA so zajeti tudi droni, ki tehtajo manj kot 250 gramov in jih ni treba vpisovati v evidenco ali registrirati pri FAA. Analitiki še napovedujejo, da se bo povpraševanje po dronih povečalo v treh sektorjih: za osebno uporabo ter za komercialne in državne namene. Posledično z napovedmi se širi tudi trg z novimi modeli. Leta 2015 je svetovalno podjetje Frost & Sullivan ocenilo, da je že danes 70-odstotni tržni delež v rokah kitajskega podjetja DJI. Kljub obetom so se nekateri v tej industriji že opekli. Podjetje GoPro je v začetku leta napovedalo umik s tega »izjemno konkurenčnega trga«. Dron karma je zadnji, ki ga bodo izdelali. Da bi se prebili skozi težko obdobje, bodo odpustili tudi nekaj sto delavcev in direktorju Nicholasu Woodmanu znižali plačo na en dolar, je pisala revija Verge. Dron karma, ki stane slabih 800 dolarjev, je nedokončan in predrag. Po nesreči, ko je letalnik izgubil moč, uporabniki pa so ga ocenili slabše od konkurence, je GoPro pozval k vrnitvi vseh karm. Za ta korak s prstom kažejo na neugodne razmere na trgu, kar lahko razumemo tudi, da je z droni težko služiti, še posebno če jih težko prodaš.

Reuters

Uredba prevetrila trg dronov

Trg brezpilotnih letalnikov je bil dolgo v povojih, leta 2015 pa je začel cveteti.

Sašo Meško, predsednik društva Quadcopter Slovenija: S trboveljskimi gasilci sodelujemo pri pripravi drona, da bo nesel vrv ponesrečencu, ki je padel v zamrznjeno jezero ali deročo reko.

V ZDA zahvaljujoč zvezni agenciji za letalstvo (FAA), ki je odobrila precej izjem za podjetja, ki upravljajo drone. Pri tem so izjeme za uporabo v različnih industrijah, tudi v zavarovalništvu, gradbeništvu, kmetijstvu. Tudi pri nas je bilo zanimanje za drone veliko, se spominja Sašo Meško, predsednik društva Quadcopter Slovenija. Meni, da je bil največji bum kakšno leto pred sprejetjem uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov v Sloveniji, ki določa splošne operativne in tehnične pogoje za varno uporabo dronov in podobnih letalskih modelov do teže 150 kilogramov in pogoje za osebe, ki lahko takšne zrakoplove upravljajo. »Mediji so prestrašili ljudi in jim predstavili nevarno plat dronov,« pravi Meško, ki meni, da je uredba zagotovo vplivala na prodajo dronov. »Zmanjšala se je prodaja dronov, težjih od pol kilograma, in povečala prodaja dronov, lažjih od 0,5 kilograma, za katere uredba ne velja,« pojasnjuje. Dodaja, da ljudje zmotno mislijo, da za »selfija« iz zraka potrebujejo izpit za drona, registracijo, najavo o letenju, zavarovanje. Janez Nebec, vodja letalskih operacij in izobraževanj v podjetju Onedrone, se ne strinja, da se je prodaja zmanjšala: »Potrošniki še vedno kupujejo drone, ker so vedno cenejši in zmogljivejši. Na leto prodamo od 20 do 30 dronov lastne izdelave, ki ustrezajo zahtevam kategorij C in D. Večino jih prodamo v tujino. Poleg tega prodamo večjo količino dronov za rekreativne namene vodilnega svetovnega proizvajalca DJI, katerih prodaja se iz leta v leto povečuje.«

Goldman Sachs predvideva, da bo leta 2020 trg dronov vreden 100 milijard dolarjev.

Meni, da vrhunca v Sloveniji še nismo dosegli. Poudarja, da uredba ničesar ne prepoveduje, ampak ureja in da je treba ločiti med droni v rekreativne namene in droni za druge dejavnosti: »Uredba nima večjega vpliva na rekreativno prodajo. Na prodajo bolj vplivajo tehnične lastnosti, cena in dostopnost teh naprav.« Pri profesionalni uporabi pa je drugače: »Uredba določa štiri kategorije izvajanja letalskih dejavnosti, ki so določene glede na težo brezpilotnega zrakoplova in glede na poseljenost območja letenja skladno z uredbo o sistemih brezpilotnih zrakoplovov. Kategorija D, kamor spada letenje v območju ožjih urbanih con, kot so središča mest, naselja in kraji, predstavlja večje tveganje letalske dejavnosti za okolico. Dron, ki leti v omenjeni kategoriji, mora zato biti zgrajen po najvišjih varnostnih standardih, potrebna pa je tudi izdelava operativnega priročnika, v katerem je natančno opisan postopek izvajanja operacij.« Podjetje Onedrone je prvo, ki je pridobilo dovoljenje za letenje v vseh štirih kategorijah (A,B,C in D) za izvajanje letalske dejavnosti z brezpilotnimi zrakoplovi. Po podatkih Agencije za civilno letalstvo je do danes izpit opravilo 206 posameznikov izmed 319 prijavljenih. Dovoljenje za opravljanje letalske dejavnosti z brezpilotniki pa ima okrog 150 operaterjev. Največ je zanimanja za dovoljenja za kategoriji A in B, pravijo na agenciji. Med imetniki dovoljenj za opravljanje letalske dejavnosti z brezpilotniki so tudi tujci, ki pridobijo dovoljenje pod istimi pogoji kot slovenski operaterji.

Pri nas cveti posel videoprodukcije

»Pri nas je največje zanimanje za osebno rabo dronov. Največ je povpraševanja za snemanje oglasnih in glasbenih spotov ter porok. V komercialni rabi pa so droni v pomoč v gradbeništvu, pri nadzoru in v turizmu,« pojasnjuje Meško. Da pri nas po dronih veliko povprašujejo geodetska podjetja, pritrjuje tudi Nebec: »Geodetska podjetja želijo, da so videomateriali narejeni po predpisih.« Najbolj pa cveti posel vidoeprodukcije z droni. Naročniki so pogosto večje produkcijske hiše. »Opravljamo tudi termografske preglede, preglede objektov. A to so stvari, ki se šele razvijajo,« pravi Janez Nebec, ki opaža, da se profesionalna uporaba dronov ves čas povečuje. Predvideva, da 90 odstotkov teh dejavnosti poteka na črno, preostanek pa s skladno s pravili. V Onedrone se strogo držijo pravil. Vendar uredba očitno ni ustvarila zdravega konkurenčnega okolja za registrirane operaterje. Nebec je pojasnil, da operaterji nižjih kategorij ne morejo priti do dela, ki bi bilo plačano, saj so tisti, ki delajo na črno, cenejši.

Nebec pravi, da se večina storitev, za katere so naročniki pripravljeni plačati, nahaja v območju 4, ki za brezpilotne zrakoplove s težjimi kamerami spada v kategorijo D. Odkar so pridobili dovoljenje za omenjeno kategorijo, vsak dan dobijo nekaj povpraševaja in skoraj vsak dan tudi letijo.

Janez Nebec, vodja letalskih operacij in izobraževanj v podjetju Onedrone: Z droni opravljamo naloge za geodetska podjetja, Najbolj pa cveti posel videoprodukcije z droni. Naročniki so pogosto večje produkcijske hiše in velika podjetja. Opravljamo tudi termografske preglede, preglede objektov. A to so stvari, ki se šele razvijajo.

Poudarja, da je sedanja slovenska zakonodaja primer prve generacije zakonodaj, ki so se začele sprejemati pred približno petimi leti. Med prvimi sta zakonodajo sprejeli Velika Britanija in Francija. A te zakonodaje temeljijo na pet let stari tehniki, zato so »tehnično zastarele«, pravi. Poleg tega ne urejajo letenja z droni in ne ustvarjajo zdravega delovnega okolja, ampak uporabo dronov toliko zaostrujejo, da jih operativno in po pravilih lahko uporabljajo le redki. »Slovenski zakonodajalci se ob sprejemanju pravilnika niso potrudili niti toliko, da bi uporabnike dronov in podjetja, ki od tega živijo, povprašali za mnenje oziroma se z nami pogovorili o naših potrebah,« opozarja Nebec. Občutek ima, da droni Slovenije ne zanimajo, da se z njimi nihče noče ukvarjati, niti nadzirati njihove uporabe.

Kljub temu pa droni (čeprav v manjšem številu) delajo. »Le redki so verjetno slišali, da gasilci v tujih državah s termokamerami rekordno hitro najdejo pogrešane osebe. Z droni nadzorujejo požare, plazove, poplave …« razlaga Sašo Meško. Pojasnjuje, da društvo Quadcopter Slovenija s trboveljskimi gasilci sodeluje pri pripravi drona, da bo nesel vrv ponesrečencu, ki je padel v zamrznjeno jezero ali deročo reko. »Dron lahko v takšnem primeru ponudi pomoč hitreje in varneje, saj bi gasilci morali sami v reko ali se plaziti po zamrznjenem jezeru proti ponesrečencu. Poleg tega na Norveškem razvijajo dron, na katerem je nameščen defibrilator, ki bo pri ponesrečencu v rekordnem času,« razlaga Meško.

Reuters

Brezmejne (z)možnosti dronov

Gradbeno podjetje CIO je leta 2013 napovedalo testiranje dronov pri gradnji sten in nadzoru varnosti na gradbiščih, piše revija Techworld. Maja lani sta Balfour Beatty in svet okrožja West Sussex uspešno sklenila testno preverjanje mostov z droni.

V Berlinu uporabljajo drone gasilci za pomoč na intervencijah.

Zaradi »pomočnikov iz zraka« so pri pregledu mostov Pulborough in Adur Ferry v angleškem Shorehamu prihranili 8000 funtov. Tudi britansko telekomunikacijsko podjetje BT eksperimentira z droni – uporablja jih za vzpostavitev začasne internetne povezave na bojiščih in območjih, ki so jih prizadele katastrofe. V primeru poplav bi dron lahko preveril nastalo škodo in vzpostavil internetno povezavo s pomočjo med sabo povezanih dronov in balonov. Drone s HD-kamero so že leta 2015 »trenirali« tudi devonski in cornwallški policisti. Z brezpilotnimi letalniki iščejo pogrešane ljudi, nadzorujejo prometne nesreče in fotografirajo kraje zločina. Le leto kasneje so ustanovili posebno enoto, ki se ukvarja le z droni. K dronom se nagibajo tudi poštna podjetja. Ameriški UPS je januarja lani predstavil prvega drona, ki domov dostavlja pakete. Dron do vrat poleti iz dostavnega avtomobila, kjer se tudi baterijsko polni. UPS je drone za dostavo paketov v sodelovanju z izdelovalcem dronov CyPhy Works začel testirati že septembra 2016. Tudi izraelsko zagonsko podjetje Flytrex se je podalo v dostavo, v islandski prestolnici Reykjavik pa so vzpostavili prvo celovito dostavo hrane in dobrin z droni. V Flytrexu pravijo, da jo lahko dostavijo v zgolj štirih minutah, namesto 25. V floti na Islandiji imajo dva drona, ki opravita 20 dostav na dan, a pričakujejo, da se bo povpraševanje povečalo. »Tehnična dostava z droni je mogoča, a je do komercialne uporabe loči še pet do deset let,« pojasnjuje Nebec. Meni, da na svetu prej ne bo zakonodaje, ki bi celostno uredila to področje. »Da bi nekaj samo od sebe letalo po zraku, morajo biti naprave standardizirane, kar v svetovnem merilu ne obstaja. Zagotovljena mora bit elektronska daljinska identifikacija – nadzorni organi morajo v vsakem trenutku vedeti, kaj imate nad glavo in kje, zagotavljati je treba preprečevanje trčenj. Ves svet se zaveda, da bi to morali urediti, a v tej smeri še ne delamo ničesar. Tako bomo najprej videli avtonomna vozila, potem pa šele avtonomne naprave, ki bodo same letale po zraku,« razvoj sveta dronov in z njimi povezanega posla pojasnjuje Nebec.

Droni tlakujejo pot do avtonomnih avtomobilov

Chris Anderson, direktor podjetja 3RD in ustanovitelj nekaj robotskih skupnosti, kot so DYI Drones in DYI Robocars, v Harvard Business Review razcvet industrije dronov pripisuje digitalizaciji fizičnega sveta – od spodaj navzgor, od zgoraj navzdol. Dozorjena tehnologija tako omogoča spremembe v poslovnem svetu. Samo poglejte google maps, kjer sateliti, letala in avti zbirajo podatke v 2-D in 3-D, piše Anderson. »Danes tovrstno kartografiranje, ki je bilo sprva namenjeno ljudem, z droni izvajamo bolj učinkovito, z višjo resolucijo, kar je podlaga za samovozeče avtomobile. Ti potrebujejo natančne 3-D zemljevide mest, da bi se po njih varno premikali,« pravi.

Kot vsak robot je tudi dron lahko avtonomen. Današnja regulativa še vedno zahteva, da brezpilotni letalnik upravlja oseba na tleh (čeprav le pritisne na ikono na pametnem telefonu). S pametnejšimi droni pa se bodo verjetno spremenile tudi uredbe, razmišlja Anderson. Morda nekoč več ne bo veljalo pravilo, da moramo imeti drona ves čas v vidnem polju, da lahko naše oči nadomestijo senzorji in strojni vid. Ko bo dovoljena avtonomna raba, se bo enačba »en pilot, eno letalo« spremenila v »en operater, veliko letalnikov« ali pa bo mnoštvo letalnikov lahko letalo brez nadzornika. »V zadnjih primerih se skriva ekonomski potencial – ko so marginalni stroški mapiranja sveta nični (ker delo opravljajo roboti, in ne ljudje). Temu lahko rečete 'demokratizacija opazovanja Zemlje', ki je poceni, z večjo resolucijo, kot jo premorejo sateliti. Pa še v nebo se lahko podajo kjerkoli in kadarkoli,« je prepričan Anderson. Da bi profesionalna uporaba dronov zaživela tudi v praksi, bi po mnenju Nebca morali sprejeti pravila standardizacije in certifikacije dronov ter standardizirati usposabljanje operaterjev in operacij. »Ker bo za to treba spremeniti in na novo napisati zelo veliko pravil (predvsem letalskih), na novo organizirati zračni prostor in postaviti infrastrukturo (omrežja za upravljanje in daljinsko identifikacijo), je do množične uporabe dronov še precej daleč, vse milijardne številke o predvidenih prodajah in novih delovnih mestih pa so močno pretirane,« pojasnjuje.