Kakšna bo cena »brezdelnega« začetka leta

Prvi ponedeljek letošnjega leta je bil v večjem delu Slovenije obsijan s soncem, kar je le še krepilo radost vseh, ki so še leta 2015 (lani je 2. januar prišel na soboto) preklinjali nad dejstvom, da so vladni krizni ukrepi odnesli dodatni dela prost dan.

Toda zadovoljstva večine Slovencev, ki bodo prihranili en dan dopusta za počitek po novoletni zabavi ali zgolj za preživljanje časa z družino, ne delijo podjetniki. Kakšne posledice bo imela nenadna, za marsikoga populistična poteza koalicije, so plastično prikazali na gospodarski zbornici: pravijo, da bo podjetje, ki bi sicer proizvedlo 200.000 oken na leto, zaradi prostega 2. januarja doživelo izpad tisoč oken – to je dovolj za opremo 250 povprečno velikih stanovanj. »Kdo bo ta izpad podjetju povrnil?« se sprašujejo pri GZS.

Cena za podjetja …

Razsežnosti nenadnega vladnega darila Slovencem so lahko še precej večje, zlasti za izvoznike, ki morajo izpolniti naročila, sklenjena že pred meseci. V Klubu slovenskih podjetnikov tako ne podpirajo zadnje in podobnih nenadnih sprememb, saj te povzročajo poslovno negotovost, česar si vlada, če hoče varno in stabilno poslovno okolje, ne bi smela privoščiti. »Podjetja v našem klubu skrbno načrtujejo poslovanje, a nekaterih načrtov v tako kratkem času ne morejo spremeniti. Še posebno zato, ker prav vse države, kamor Slovenija največ izvaža, 2. januarja nimajo prostega dne,« so opozorili in dodali, da je kar nekaj zaposlenih v podjetjih iz kluba v ponedeljek prišlo na delo, vendar so bili plačani po za delodajalca višji praznični urni postavki.

V najslabšem primeru torej podjetja niso izpolnila dela naročil, v najboljšem pa so oziroma bodo imela zaradi prostega dne višje stroške. »Višina dodatka za delo na praznik je sicer odvisna od kolektivne pogodbe delodajalca, a lahko znaša tudi 150 odstotkov redne urne postavke,« poudarjajo na GZS, kjer so ocenili, da bodo stroški dela v zasebnem sektorju zaradi novega dela prostega dne višji za 10 milijonov evrov.

… in davkoplačevalce

Še bolj zlovešče številke rišejo v ocenah vplivov na izpad prihodkov in dodane vrednosti. Grozila naj bi namreč nevarnost, da bodo zaradi izgube enega delovnega dne samo podjetja v predelovalni dejavnosti ostala brez 97 milijonov evrov prihodkov in približno 27 milijonov evrov dodane vrednosti.

Zaradi izgube enega delovnega dne naj bi samo podjetja v predelovalni dejavnosti ostala brez 97 milijonov evrov prihodkov.

»Izginilo bo vsaj četrtino tega zneska, torej 6,8 milijona evrov,« napovedujejo pri zbornici in nadaljujejo v črnogledih tonih: »Nižja dodana vrednost in višji stroški dela bodo znižali donosnost podjetij za 16,8 milijona evrov, kar bo vplivalo tudi na manjše prilive od davka na dobiček podjetij.« Ob 17-odstotni davčni stopnji na dohodke pravnih oseb znese izpad nekaj manj kot tri milijone evrov – vsaj toliko državnega denarja so bili torej pripravljeni »zapraviti« poslanci SMC v zameno za nekaj političnih točk.

»Kot kaže, bo ta vladni bombonček na kratki rok najslajši za dobršen del javnega sektorja, vendar bo njegova sredica na koncu žal kisla za vse,« dodajajo v Klubu slovenskih podjetnikov. En dodatni dela prost dan pri javnih uslužbencih bo namreč zvišal stroške dela na plačano delovno uro za približno pet odstotkov. Država naj bi si s tem po oceni gospodarske zbornice pridelala za 15,5 milijona evrov višje stroške, kar je nenazadnje strošek, ki ga bodo spet poravnali davkoplačevalci.

Prosti dnevi in produktivnost

Po drugi strani prosti dnevi niso nujno slabi za gospodarstvo. Ure in ure, ki jih zaposleni preživijo, nekateri celo »preždijo«, na delovnem mestu, namreč niso nujno vedno produktivne. Zgaran delavec je neproduktiven delavec.

Vprašanja večje produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva ni smiselno skrčiti na število delovnih ur in dela prostih dni.

Mednarodni urad za delo je že pred časom, leta 2011, z raziskavo ugotovil, da so krajši delovniki v ameriški industriji pogosto povezani z višjo produktivnostjo zaposlenih. Pri analiziranju delovnega okolja v EU pa je ugotovil, da dodatna obremenitev zaposlenih praviloma znižuje njihovo produktivnost, kar je značilno zlasti za najbolj delovno obremenjene. Tedaj so učinki dodatne ure na delovnem mestu skromni. Pri zaposlenih, ki delajo na leto 1925 ur ali več, je za odstotek daljši delovni čas prinesel za skoraj odstotek nižjo produktivnost. Druge raziskave, ki primerjajo 40- in 60-urni delovnik, kažejo, da daje daljši delovnik pospešek produktivnosti le prve štiri tedne, po dvakrat daljšem obdobju pa naj bi bili zaposleni celo manj produktivni od tistih, ki delajo 40 ur na teden.

Število prostih dni ali število ur, ki jih zaposleni v povprečju preživijo na delovnem mestu, tako ni vselej povezano s produktivnostjo in posledično konkurenčnostjo gospodarstva. Slovenci se na obeh lestvicah uvrščamo nekam na sredino. Če se prosti dnevi v koledarskem letu zvrstijo med tednom, jih imamo po novem 14.

Pexels

Največkrat ostanejo doma Indijci, ki imajo 18 dela prostih dni, medtem ko je s prostimi dnevi najmanj radodarna Mehika, saj poznajo tamkajšnji prebivalci zgolj sedem praznikov, ko jim ni treba v službo, kažejo podatki analitske in svetovalne družbe Mercer. Zanimivo so med vsemi državami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) najmanj produktivni prav Mehičani, med najbolj produktivnimi pa Francozi, ki jim poleg 11 prazničnih dni v povprečju pripada še 30 dni dopusta.

Nemci in Britanci imajo medtem le devet oziroma osem dela prostih praznikov. A iz prej omenjenega sledi, da to verjetno niso pravi razlogi, zakaj so bolj produktivni od Slovencev. Nemci, denimo, kljub majhnemu številu prazničnih dni med vsemi članicami OECD delajo najmanj ur na leto – povprečno 1366 (podatki so za leto 2014). Slovenci preživijo na delovnem mestu povprečno 1676 ur na leto, Mehičani pa 2228.

Vprašanja večje produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva ni smiselno skrčiti na število delovnih ur in dela prostih dni. In to skozi prizmo slovenskega gospodarstva pravzaprav niti ni bistvo zgodbe 2. januarja. Precej bolj pomemben je način, kako je vlada izpeljala celotno zgodbo, namreč nenadno in na hitro, kar zmanjšuje zaupanje v poslovno okolje, zaradi česar se je v preteklosti marsikateri tuji investitor že odločil za kakšno drugo, nam neposredno konkurenčno državo.