Kako ujeti Gruzijo na evropskem pohodu

V prvem četrtletju leta 2017 se je gruzijski izvoz na trge EU povečal za 44 odstotkov, se je pred kratkim pred pretežno domačimi novinarji pohvalil zunanji minister Gruzije Miheil Janelidze. Optimistična izjava o tako hitri rasti izvoza je posebno pri tujih novinarjih naletela na dvom, a so po natančnejšem preverjanju ugotovili, da izjava drži.

Gruzija, ki leži na tako imenovani svilni cesti, ki Kitajsko povezuje z Evropo, je v prvem trimesečju letos prvič močno občutila učinke prostotrgovinskega sporazuma z Evropsko unijo. Sporazum je Tbilisi z Brusljem sklenil že septembra leta 2014, a do preboja v trgovinski menjavi je minilo dobri dve leti. Gruzijska podjetja zdaj v države EU prodajo 28 odstotkov celotnega izvoza te države, lani ob koncu prvega četrtletja so v EU prodali četrtino svojega izvoza. Čeprav zunanji minister o uvozu ne govori, se ta povečuje precej počasneje kot izvoz, a še vedno uvoz z vrednostjo okoli devet milijard dolarjev dosega trikratnik izvoza.

Novica Mihajlović

Kako ujeti ta vlak?

Gruzijci zelo veliko kupujejo na zunanjih trgih, kako to spremeniti v oprijemljiv posel, so se na nedavnem poslovnem forumu v Tbilisiju pogovarjali predstavniki devetih slovenskih in več kot 20 gruzijskih podjetij. Srečanje podjetnikov, ki sta ga pripravili obe gospodarski zbornici, je pritegnilo predvsem slovenska podjetja, ki jim ta del sveta ni pretirano tuj. »V Gruzijo sicer še nismo prodajali, a se nam v kontekstu gradnje infrastrukture zdi pomembno iskati priložnosti na območju pomembnega koridorja med Kitajsko in Evropo,« nam je povedal Jurij Jaš iz Impakte Metala. Jaš upa, da bo v Gruzijo lahko prodajal predvsem rezervne dele za železnice. Na izvoz tirov v Gruzijo, kar je sicer tudi njihov posel, Jaš ne računa pretirano. »To je zelo konkurenčen trg, tu so vsi ponudniki od povsod, zelo močni v naši panogi pa so predvsem Turki,« dodaja Jaš.

Jurij Jaš iz Impakte Metala: »V Gruzijo sicer še nismo prodajali, a se nam zaradi gradnje infrastrukture zdi pomembno iskati priložnosti na območju pomembnega koridorja med Kitajsko in Evropo.«

Država, ki je velika za tri Slovenije in ima 3,7 milijona prebivalcev, leži ob obali Črnega morja, ukleščena je med Turčijo in Rusijo. Razumljivo je, da vsakega poslovneža, ki razmišlja o poslu v tem delu sveta, skrbi za stabilnost poslovnega okolja. Nihče namreč ne želi s posli obtičati v nemirni državi, zaradi takšne ali drugačne »pomladi« ali revolucije, je svoje pomisleke, ki temeljijo tudi na izkušnjah njegovega podjetja, razkril Jaš.

Njegove pomisleke gruzijska gospodarska zbornica poskuša odpraviti z uradnimi podatki. Država z okoli triodstotno gospodarsko rastjo in stabilno rastjo BDP na prebivalca obeta, da si bodo njeni prebivalci vsako leto lahko privoščili več. Kdor prodaja storitve in izdelke javnemu sektorju, se gotovo razveseli ob pogledu na lestvico korupcijskih tveganj v poslu (ang. business bribery risk). Na tej lestvici Gruzija zaseda enajsto mesto, tik za Japonsko, Nemčijo in ZDA. Več tveganja za korupcijo pri poslu boste imeli celo na Norveškem, Nizozemskem in v Franciji, ki so se v tem vrstnem redu zvrstile za Gruzijo.

Novica Mihajlović

Na lanski lestvici Doing Business, ki države razvršča po prijaznosti njihovega poslovnega okolja, je Gruzija zasedla 24. mesto med 189 ocenjenimi državami, za njo so se zvrstile Poljska, Švica in Nizozemska, Slovenija je na tej lestvici zasedla 29. mesto. Podjetje v tej kavkaški državi lahko odprete v le enem dnevu z enim samim birokratskim postopkom. Avtorji omenjene lestvice so Gruzijo pohvalili kot eno najbolj reformam naklonjenih držav na svetu.

Bank imajo kot listja in trave

Če podjetje zanima poslovanje v Gruziji, a ga skrbi, kako mu bodo sledile banke, je ta skrb popolnoma odveč. »V Gruziji niti sami ne vemo dobro, ali smo v Evropi ali Aziji, toda kar zadeva banke verjamem, da smo pobrali najboljše z obeh celin, bančni sistem je zelo razvit in e-bančništvo je že dolgo nekaj povsem običajnega, tako običajno, da celo moja starša ne hodita več k bančnemu okencu,« v smehu pove David Nozadze, turistični vodnik in organizator turističnih potovanj iz Tbilisija. Po podatkih centralne banke v Gruziji deluje 16 bank, največja med njimi, zasebna Bank of Georgia posluje v Izraelu, Veliki Britaniji, na Madžarskem in v Turčiji, delnice te banke pa kotirajo na londonski borzi. Če se zaradi zasičenosti finančnega trga, bančništva in financ ne boste našli med panogami, ki jih Gruzija ponuja tujim vlagateljem, je povsem drugače s turizmom.

Turizem je že med najuspešnejšimi panogami v državi in ostaja še naprej pomembna vladna gospodarska prioriteta. Z letnimi prihodki okoli dveh milijard evrov in več kot 6,3 milijona obiskovalcev v lanskem letu prihodki turizma pomenijo skoraj 11 odstotkov državnega bruto domačega proizvoda.

Gruzijci zelo veliko kupujejo na zunanjih trgih. Kako to spremeniti v 
oprijemljiv posel?

Največ gostov seveda še vedno predstavljajo turisti iz sosednjih Turčije, Azerbajdžana, Armenije, Rusije in Ukrajine, vendar v državi verjamejo, da se bo glas o lepi naravi, odličnih vinih in hrani ter gostoljubnih ljudeh širil sočasno s širjenjem ponudbe nizkocenovnih letalskih prevozov iz evropskih mest. »V Tbilisiju imamo že več let vse vodilne globalne hotelske verige in tudi v zahvalo gostom iz sosednjih držav, bogatih z nafto in plinom, so vsi hoteli in zasebni apartmaji nenehno zelo dobro zasedeni,« pove Nozadze.

Tudi uradni podatki potrjujejo njegove besede, v zadnjih letih je bila zasedenost hotelov v prestolnici vedno več kot 70-odstotna. Ker imajo v Gruziji le 8,7 hotelske postelje na tisoč obiskovalcev, kar je zgolj dobra petina vzhodnoevropskega povprečja, so prepričani, da je naložba v hotel še vedno dober posel in vera v prihodnost hotelirstva se vidi tudi po številnih gradbiščih v mestu.