Kako so računalnikarji iz Žalca navdušili najboljše ameriške zdravnike s klinike Mayo

To je zgodba o slovenskem računalniškem podjetju iz garaže, ki danes posluje v ZDA, Indiji, Južni Koreji, Dubaju in na Kitajskem.
Fotografija: Leon Vidic
Odpri galerijo
Leon Vidic

Janez Uplaznik, računalničar in podjetnik iz Žalca, je pred 31 leti ustanovil svoje podjetje. Danes zaposluje sto računalničarjev, napoveduje, da jih bo v petih letih še enkrat toliko. Poleti je desetino podjetja prodal najuglednejši ameriški zdravstveni ustanovi, kliniki Mayo.

Koliko časa preživite v Sloveniji, koliko v tujini?

Dva tedna na mesec sem v Sloveniji, dva tedna v tujini.

Poslujete v petkotniku Žalec-Dubaj-ZDA-Indija-Kitajska. Kateri trg največ obeta?

Podjetje se bo v prihodnje najbolj širilo na ameriškem trgu. V ZDA, v Minnesoti, kjer je sedež klinike Mayo, vodi ekipo moja hči. Prostore ima v prostorih pospeševalnika klinike. Vztrajno in najhitreje se širimo prav na tem trgu, dobivamo stranke iz drugih velikih ameriških mest.

Kako gre posel na Kitajskem?

Za zdravstveno storitev še ni zanimanja, bolj uspešni smo na trgovinskem področju. Lani smo v prvo trgovino v Šanghaju vpeljali samopostrežne blagajne, letos jih deluje z našim sistemom že sedem.

Smo tik pred podpisom pogodbe z največjim južnokorejskim trgovcem E-martom. To je po velikosti 43. trgovec na svetu, ima 300 hipermarketov, letos bomo v prve tri njegove trgovine uvedli samopostrežne blagajne.

Leon Vidic
Leon Vidic

S temi ste začeli v Mercatorju.

Vse poslovanje v Mercatorjeve trgovine smo mi vpeljali. To znanje zdaj izvažamo v Južno Korejo in na Kitajsko. V sodelovanju z IBM smo to storitev oziroma znanje izvozili tudi v Čile, Grčijo, Nemčijo … Zdaj gremo osvajat azijske trge.

Kaj počnete v Dubaju?

V Dubaju bi radi ustvarili pametno mesto, smart city. Imajo celo ministrstvo za srečno mesto. Zato imamo v Dubaju pisarno, saj sodelujemo pri pobudi za srečno mesto. Želimo pa si, da bi naše storitve razširili na celoten Dubaj.

V Indiji trenutno izvajamo sedem projektov naše zdravstvene divizije 24alife, imamo pa ambicije priti na njihov trg tudi s trgovinskimi storitvami.

Kakšno bo letošnje leto za Mikropis, koliko bo konec leta zaposlenih, koliko bo prihodkov?

Mikropis ustvarja prihodke na dveh področjih, to sta trgovinski del, kjer na ključ ponujamo rešitve pri poslovnih procesih, in pa zdravstveni del s storitvijo 24alife. Konec leta bo v Mikropisu zaposlenih sto ljudi. V naslednjih treh letih jih bo 150, v petih pa več kot dvesto. Letos še ne bo bistvenega povečanja prihodkov, smo šele v fazi integracije naših strokovnjakov in strokovnjakov s klinike Mayo. Sodelovanje s to ustanovo nam bo prineslo vsaj milijon evrov prihodkov.

Leon Vidic
Leon Vidic

Kakšna je vaša kadrovska politika? Je težko dobiti IT-strokovnjake, kajti to je po svetu najbolj zaželen kadrovski profil?

Trudimo se, da vzgajamo lastne kadre. Sodelujemo s fakultetami, že med študijem vabimo kandidate na različne naše dogodke. V treh desetletjih smo si večino kadrov vzgojili sami. To je naša kadrovska politika.

Katere lastnosti mora zasebno podjetje negovati pri zaposlenih?

Dober in pošten odnos do ljudi, dobre delovne razmere, možnost stalnega izobraževanja zaposlenih, stalno prinašanje novih idej, dobro opazovanje dogajanja v tujini, sledenje novim tehnologijam. Mikropis je v 31 letih vedno pravočasno prešel s stare na novo tehnologijo. Znali smo slediti idejam, ki so se šele kasneje uveljavile kot prevladujoč standard, in jih pravočasno pripeljati v Slovenijo. Sodelovanje z IBM se je za nas obrestovalo. Naučilo nas je ameriške miselnosti in ameriškega pristopa in nam pomagalo do sodelovanja s kliniko Mayo, s katero načrtujemo hitrejšo širitev podjetja in prodor na tuje trge.

Plač zaposlenih pri kadrovski politiki niste omenili.

Plače so sestavni del kadrovske politike. Seveda poskušamo z njimi čim bolj stimulirati ljudi. Z odhodi kadrov nikoli nismo imeli večjih težav. Povprečna starost zaposlenih v Mikropisu je 32 let. V razvoju prevladuje mlad kolektiv.

Leon Vidic
Leon Vidic

Kakšno poslovno okolje je Slovenija v primerjavi s trgi, kjer poslujete?

Rešitve razvijamo na slovenskem trgu s slovenskimi strokovnjaki, oplemenitimo jih z znanjem in izkušnjami IBM in klinike Mayo. Svetovne kulture trgov, kjer poslujemo, poskušamo združevati v enotno strategijo.

Kako je prišlo do sodelovanja s kliniko Mayo, najboljšo ameriško zdravstveno ustanovo?

Leta 2006 smo imeli izjemno naporno obdobje: za naše stranke smo morali izpeljati prehod s tolarjev v evre, poleg tega smo v Mercatorju uvajali samopostrežne blagajne.

Naš cilj je vsekakor, da skupaj s kliniko Mayo naredimo najpomembnejši svetovni produkt na področju preventive.

IBM je prvič dovolil, da na njih poteka partnerska aplikacija, ne njegova. Še vedno pa je bilo veliko poti v ZDA. Bili smo »skurjeni«: 1. januarja evro, 31. januarja pa samopostrežne blagajne v Celju. Zato smo za svoje zaposlene na Ptuju pripravili poseben zdravstveni paket, najeli smo tri strokovnjake za različna področja in dve leti izvajali program.

K programu, ki je začel spontano rasti, smo pritegnili štiri strokovnjake: Vojka Strojnika za šport, Mateja Tuška za psihologijo, Alojza Ihana za medicino in Paula Jimeneza, avstrijskega psihologa, ki se ukvarja s počutjem zaposlenih v podjetju.

Ta projekt smo predstavili na kliniki Mayo, bil jim je všeč in naredili smo prvo skupno študijo na novih zdravnikih anestezistih, ki so prišli tja v službo. Študija je trajala štiri mesece. To sodelovanje je raslo, njihovi strokovnjaki so vsako leto prihajali na naše simpozije v Slovenijo. Junija letos smo podpisali pogodbo, z desetimi odstotki delnic so vstopili v naše podjetje. Ključnega pomena je vsebina, izkušnje, znanje, ne pa znesek, s katerim so dokapitalizirali Mikropis.

S tem se v Sloveniji odpirajo velike možnosti za dodatne službe, vključitev novih partnerjev ter prenos znanja s klinike Mayo na področju medicine in preventive. To je izjemna priložnost.

Kaj sploh je storitev 24alife?

Digitalna storitev na pametnih telefonih, ki človeku da informacije in nasvete s področij medicine, psihologije, športa in prehrane. To so filmčki in sporočila z nasveti za ljudi. Ti nasveti so nastali na podlagi 150-letnih izkušenj vodilnih strokovnjakov na kliniki Mayo.

Projekt s kliniko Mayo mi je najljubši v karieri. je izziv, ki ga razumem kot priložnost, da lahko nekaj vrnem ljudem.

Aplikacijo za zaposlene kupujejo predvsem podjetja. Ljudje z malimi koraki naredijo velike, trajne spremembe, s čimer izboljšajo kakovost življenja, da bodo bolj zdravi, da bodo sami poskrbeli zase. Posledica je manj bolniških odsotnosti. Tako delodajalec kot delojemalec sta zadovoljna. 24alife je program, ki pomaga vsem generacijam izboljšati način življenja, kar jim omogoča, da bodo dočakali višjo starost, za zdravstvene blagajne pa to pomeni manjši strošek.

Naš cilj je vsekakor, da skupaj s kliniko Mayo naredimo najpomembnejši svetovni produkt na področju preventive.

Leon Vidic
Leon Vidic

Kakšen je poslovni model te storitve?

Precej vsebin je brezplačnih. Letna naročnina pa stane 9,99 evra, kupec za to ceno dobi še veliko dodatnih vsebin, tudi različne videoposnetke in nasvete strokovnjakov s klinike Mayo.

Kakšno je razmerje v prihodkih Mikropisa med trgovinsko in zdravstveno dejavnostjo?

Zdaj prevladujejo prihodki iz trgovinske dejavnosti, a v nekaj letih se bo to obrnilo. Prihodnost poslovanja je v zdravju, zlasti na področju preventive. Od celotnih prihodkov, ki jih ustvarimo z rešitvami v trgovinah, petino teh prihodkov ustvarimo v gostinstvu.

Kje je Slovenija v razvijanju IT v svetovnem merilu?

Je zelo razvita! Ne zaostajamo v ničemer. Nas je klinika Mayo prepoznala kot napredno IT-podjetje. Naša ključna prednost pred drugimi podjetji, zlasti pred ameriško konkurenco, je bila, da smo edini integrirali računalniško znanje in znanje strokovnjakov s področij psihologije, medicine, športa in prehrane. Takšne pogodbe, ki omogoča uporabo intelektualnega kapitala, kot jo imamo mi s kliniko Mayo, nima nihče drug.

Kaj pa vam omogoča?

Solastništvo klinike Mayo nam daje pravico do uporabe njenega logotipa in vseh vsebin. Naša ambicija je, da bo naš produkt postal vodilni na svetu na področju preventive človekovega zdravja.

Kakšno je vaše mnenje o slovenskem zdravstvenem sistemu?

Predvsem je veliko zamujenih priložnosti! Poglejte na primer zdravstveni turizem v zdraviliščih. Prepričan sem, da bi se turisti vključili v takšne programe in bi se tudi vračali. Si predstavljate, koliko denarja bi lahko zaslužil slovenski zdraviliški turizem?

Naša kadrovska politika je enostavna: dober in pošten odnos do ljudi, dobre delovne razmere, možnost stalnega izobraževanja zaposlenih, stalno prinašanje novih idej, dobro opazovanje dogajanja v tujini, sledenje novim tehnologijam.

Naslednja priložnost je povezava medicinskih ustanov z zdravilišči. Lahko bi pripeljali veliko tujcev, ki bi potrebovali pripravo na operacijo in izvedbo operacije. To bi sprostilo finančno breme zdravstvenega sistema. Predstavljajte si, kako bi razbremenili javne zdravstvene blagajne, če bi v naše bolnišnice prišlo dodatnih 30 odstotkov tujih pacientov, ki bi plačali za opravljene storitve. Ne mi govoriti, da se tega ne da. Vidim priložnost za ogromen prihodek in zaposlitev visoko usposobljenega kadra.

Kdaj boste kot podjetnik rekli: Mikropis je zgodba o uspehu, in se upokojili?

Ne razmišljam o upokojitvi. Verjetno se bom počasi začel umikati iz dnevnih odločitev. Projekt s kliniko Mayo mi je najljubši v karieri, to je izziv, ki ga razumem kot priložnost, da lahko nekaj vrnem ljudem. Menim, da je preventiva na področju zdravja ključna za prihodnost. V nasprotnem primeru bodo javne zdravstvene blagajne počepnile. To je izziv za države razvitega sveta, kajti zdravila v zadnjih letih življenja so čedalje dražja.

Kdo drži niti odločanja v vašem podjetju, ko ste odsotni?

Ekipa ključnih desetih ljudi v Žalcu.

Kakšna pa je prihodnost podjetja? Hči je v ZDA, sin je programer v Žalcu. Kdo vas bo nasledil?

Mikropis se internacionalizira. Menim, da bo v nekaj letih podjetje imelo mednarodno upravo.

Se ne bojite spora za dediščino podjetja?

Ne.

Več iz rubrike