Kako smo postali snubci tujega kapitala

Slovenija, oprana slabega ugleda iz krize, si je v zadnjih letih spet priborila večjo naklonjenost tujih vlagateljev. med seštevanjem njihovih milijonov je mogoče ugotoviti, da so od začetka krize v Sloveniji leta 2009 povečali svoje naložbe na sončno stran alp za več kot 4,3 milijarde evrov.
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

Sloveniji, ki že več kot desetletje živi v senci bolj privlačnih davčnih, tržnih in podjetniških pogojev v nekaterih mednarodnih konkurentkah, kot sta na primer Slovaška in Češka, je končno uspelo obrniti nov list na področju tujih neposrednih vlaganj (TNI). S kombinacijo ukrepov vlade, ki je naredila nekaj koristnih korakov na poti do boljšega podjetniškega okolja, okrevanja gospodarstva ter povrnitve dela izgubljenega ugleda v preteklih letih, znova pozitivno izstopa in učinkoviteje privablja tuji kapital.

Samo od leta 2013 do konca tretjega četrtletja lani se je obseg tujih vlaganj pri nas okrepil za skoraj 3,4 milijarde evrov ali za slabih 38 odstotkov. Primerjava s preloma tisočletja pa medtem pokaže, da so naložbe tujcev pri nas danes večje za okoli deset milijard evrov ali dobro četrtino bruto domačega proizvoda (BDP). Cilj Foruma tujih vlagateljev v Sloveniji (SFIF), ki si želijo, da bi obseg TNI že do konca desetletja presegel 15 milijard evrov, se tako zdi vse bolj dosegljiv.

V iskanju sistemskih rešitev

Ukrepi vlade, kot je na primer znižanje davka od dohodka pravnih oseb z 19 na 17 odstotkov, so po mnenju Gorana Novkovića, izvršnega direktorja GZS, dobrodošli, »toda največji pozitivni učinek je večja prepoznavnost Slovenije«. In to ne zgolj za tako imenovana vlaganja brownfield, pri katerih tujci kupijo slovensko podjetje in nato širijo njegovo poslovanje, temveč tudi za investicije greenfield, pri katerih gre za ustanovitev novega podjetja ali gradnjo nove tovarne pri nas.

Ključni so predvsem izvozni sektorji, zelo malo je takšnih tujih vlagateljev, ki bi investirali v Slovenijo zgolj zaradi domačega trga.

Prostora za izboljšave je seveda še veliko, kar ne nazadnje kaže primer potencialnega prihoda Magne Styer, velikana med dobavitelji avtomobilske industrije. Hitro akcijo pristojnih, ki so naredili vse, da bi graška družba zgradila proizvodni obrat tudi na Štajerskem, je sicer treba pohvaliti. Toda trenutne težave z zemljiščem so dokaz, da na prihod velikega tujega vlagatelja nismo sistematično pripravljeni. Pogajanja z lastniki večjih kmetijskih zemljišč naj bi bila v sklepni fazi, a še niso končana. Država medtem po besedah Aleša Cantaruttija, sekretarja na gospodarskem ministrstvu, za STA, pripravlja celo poseben zakon, ki med drugim določa vrednost investicije, minimalno število delovnih mest in še nekaj drugih podrobnosti.

»Nimamo sistemskih ukrepov za spodbujanje investicij, zaradi česar se bojim, da bomo morali v prihodnosti spet sprejemati ukrepe za posamezne primere,« je opozoril Novković in dejal, da bi morali biti ukrepi enaki za vse, tako za domače kot tudi tuje investitorje, ki prinašajo nova delovna mesta ali ohranjajo tista, ki bi bila sicer prenesena v druge države.

Kam so se zagledali vlagatelji

V tekmi s konkurentkami ima Slovenija v zadnjem času več prednosti kot slabosti. Med zadnje prišteva večina podjetij tako majhnost trga, neurejenost na davčnem okolju, razmeroma visoko obdavčitev plač, neprožnost trga dela oziroma zapletene postopke odpuščanja, počasno delovanje sodstva kot seveda birokratske zaplete. Vse glasneje pa se na drugi strani omenjajo tudi prednosti, med katere je po besedah Iztoka Dvoračka, direktorja podjetja Optotek, ki je v večinski lasti japonskega velikana Canon, treba prišteti razmeroma poceni in dobro delovno silo, razvitost na področju IT-tehnologij, dobro geografsko lego in povezanost z regijami ter izvozno usmerjenost gospodarstva.

»Države danes tekmujejo za kakovostna delovna mesta,« poudarja Goran Novković.

Katere panoge imajo največji potencial za privabljanje tujega kapitala? »Vsekakor predelovalna industrija, saj je ta motor slovenskega izvoza,« je dejal Novković in dodal, da je zelo malo tujih vlagateljev, ki bi investirali v Slovenijo zgolj zaradi domačega trga. Po tem ključu je iskanje novih zanimivih področij razmeroma preprosto. Izvozno najmočnejša so slovenska podjetja na področju mobilnosti, znotraj tega predvsem na trgu dobaviteljev avtomobilske industrije. Pa tudi v industriji specializiranih materialov, na primer kovin in kemičnih izdelkov, pametne elektronike, pametnih domov – imamo veliko razvojnih dobaviteljev in tudi proizvajalcev aparatov za dom –, turizma in zdravja … »V teh dejavnostih je v Sloveniji skoncentriranega največ znanja za razvoj, proizvodnjo in prodajo produktov,« je poudaril Novković.

Obdavčitev plač ostaja najbolj moteča

Vse prednosti pa na žalost občasno ne odtehtajo negativnih plati slovenskega podjetniškega okolja, katerega največja hiba se po mnenju Dvoračka skriva v obdavčitvi plač.

Na prvi pogled ta sicer ni velik problem. Podatki o davčnem primežu, ki jih izračunava Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), namreč kažejo, da so bruto prihodki zaposlenih pri nas obdavčeni manj kot v nekaterih ključnih konkurentkah. Od povprečne bruto plače si je država leta 2015 tako vzela 42,6 odstotka, manj kot v Avstriji (49,5 odstotka), Nemčiji (49,4 odstotka), na Madžarskem (49 odstotkov), v Italiji (47,9 odstotka), na Češkem (42,7 odstotka) in zgolj nekaj več kot na Slovaškem, kjer je neto plača na računu povprečnega zaposlenega dosegla 58,6 odstotka bruto zneska. Obdavčitev zaposlenih s plačami v okolici povprečja – tudi pri obdavčitvi bruto plač v okolici 2500 evrov ni bistvenih odstopanj – več kot očitno ni problematična, česar pa ne bi mogli trditi o prihodkih visoko usposobljenega kadra.

12,26 milijarde evrov tujih neposrednih vlaganj je bilo v Sloveniji konec lanskega septembra

In ravno ti so ključni, je prepričan Novković: »Države danes tekmujejo za kakovostna delovna mesta.« Kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo so seveda tudi visoko plačana. Čeprav bi morala država težiti k ustvarjanju takšnih delovnih mest, jih z davčno politiko največkrat zavira, v skrajnem primeru pa povzroča celo njihovo selitev v tujino. Odgovor se skriva v socialni kapici. To pozna 19 držav EU, skupaj z vsemi našimi sosedami in neposrednimi konkurentkami na trgu, medtem pa se davčna obremenitev letnih prihodkov zaposlenih nad 70.900 evri v Sloveniji povzpne na 50 odstotkov. Zaposleni z bruto plačo 10.000 evrov bo prinesel vsak mesec domov tako »zgolj« okoli 3700 evrov, manj kot v Avstriji, kjer so bolj obdavčeni zaposleni s povprečno plačo. »Najbolj delaven, najbolj razvojno naravnan del prebivalstva, inženirji, doktorji znanosti, so obremenjeni, kot bi bili tajkuni,« je tako že pred časom opozoril podjetnik Igor Akrapovič, čigar skupina ustvari na leto že okoli 100 milijonov evrov prihodkov.

Izboljšave so, a dela je še veliko

Določene izboljšave pri obdavčitvi prihodkov zaposlenih je vlada lani vseeno predstavila. Tako je uvedla nov dohodninski razred, ki pomeni, da bodo vsi z letnimi prihodki med 20.400 in 70.900 evri obdavčeni manj. Nekdo z natanko 70.900 evri prihodkov bo imel po novem na letni ravni skoraj 2400 evrov višje neto prihodke. Prav tako se je z letošnjim letom znižala davčna obremenitev variabilnega dela plače, ki se nanaša na delovno uspešnost. Če je delodajalec lani zaposlenemu izplačal 1000 evrov božičnice, se je temu stanje na tekočem računu povečalo za 584,25 evra, neto izplen zaposlenega pa bo letos znašal 779 evrov ali tretjino več.

3,4 milijarde evrov več kot pred dobrimi tremi leti

A s tem se proces izboljševanja poslovnega okolja s ciljem privabljanja tujih vlagateljev ne bi smel končati. »Nujne so sistemske spodbude vsem investitorjem, predvsem s ciljem ustvarjanja čim več novih delovnih mest. Prav tako potrebujemo močno promocijo Slovenije kot investicijske destinacije,« usmerja pogled v prihodnost Novković. Toda tudi to ne bo dovolj, aktivnosti z državne ravni morajo nadaljevati tudi občine. In nekaj dobrih primerov poznamo, na primer Gornjo Radgono, Odrance v Prekmurju in Ajdovščino. 

Ta bo za podjetništvo tudi letos namenila dva milijona evrov spodbud. Podjetjem ponuja poleg tega subvencioniranje obrestnih mer pri posojilih za naložbe, primakne nekaj denarja k prispevkom delodajalcev na plače zaposlenih in spodbuja inovativne projekte. V Odrancih je tudi zaradi večmilijonske subvencije nemški proizvajalec avtodomov Carthago, eden največjih tujih vlagateljev na tistem koncu Slovenije, zgradil tovarno, kjer je zaposlenih več kot 400 ljudi. V industrijski coni v Odrancih so tuja podjetja doslej odprla že več kot 800 delovnih mest.

Reuters
Reuters

Več iz rubrike

Komentarji: