Kako skrbijo za konkurenčnost največja slovenska mesta

Mestna občina Ljubljana

»Mesto se razvija, če ima jasno postavljene cilje, ki jim sledi, pogum za njihovo uresničenje in ekipo, ki to lahko doseže. Ljubljana ima vse to,« pravijo na Mestni občini Ljubljana, ki jo vodi župan Zoran Janković, in dodajajo: »Čeprav mesta niso podjetja, je način vodenja obeh enak. Tako kot si podjetja prizadevajo, da bi bila kar se da prijazna do svojih uporabnikov, tako si mesta prizadevajo zagotavljati najboljši servis meščanom.« Po njihovih besedah si prvenstveno prizadevajo izboljšati kakovost življenja meščanov, o čemer priča naravnanost k trajnostnemu razvoju.

»Vsako mesto je posebno, vodstva pa se morajo pri snovanju strategij zavedati njegovih prednosti in jih sistematično nadgrajevati. Gotovo sta kakovost življenja in okolje tista, ki podpirata podjetništvo,« pravijo. Za uresničitev prvega pogoja so v desetletju izvedli 1800 projektov, od katerih je najopaznejša ureditev desetih hektarov ekološke cone v središču mesta, iz katere smo umaknili avtomobile ter prostor namenili pešcem in kolesarjem, uredili smo nove zelene površine ter zgradili infrastrukturo za kulturo, šport, vzgojo, izobraževanje. Vse to ustvarja pogoje za prihod novih podjetij, ki v našem mestu vidijo priložnosti za razvoj. Trenutno se v Ljubljani izvaja za približno pol milijarde evrov zasebnih investicij, kar pomeni tudi 4000 novih delovnih mest.

Voranc Vogel

Mestna občina Maribor

»Maribor je v evropskem merilu manjše mesto, vendar zagotavlja ugodje velikih mest in kot takšno omogoča visoko raven prijetnosti bivanja, kar se kaže tudi v investicijah,« pravijo na Mestni občini Maribor. Mesto ima dobro lego, pravijo, leži na stičišču dveh prometnih koridorjev in je manj kot 60 kilometrov oddaljen od avstrijske, hrvaške in madžarske meje. Kriza ga je močno prizadela, pri izvijanju iz njenega primeža pa ne pomagajo skromna državna sredstva. »S povprečninami prejmemo premalo sredstev za izvajanje zakonsko določenih nalog – primanjkljaj nepremičnine za leto 2017 je 32 milijonov evrov –, kar se kaže v premalo urejeni infrastrukturi, manj urejenih cestah, kanalizaciji, slabšem investicijskem vzdrževanju stavb, predvsem v šolstvu in tudi drugje.«

S prihodom župana dr. Andreja Fištravca je Maribor sprejel strategijo odpiranja domačim in tujim vlagateljem ter iskanja možnosti za razvoj brez pomoči države. »Intenzivno smo začeli sodelovati s kitajskim trgom, saj je to edina logična usmeritev današnjega časa. Strategija do vlagateljev prijaznega mesta naj bi v preteklih štirih letih zagotovila 3500 novih delovnih mest. Maribor je aktiven tudi v razvoju koncepta krožnega gospodarstva in trajne mobilnosti, kjer je cilj do leta 2020 za 15 odstotkov zmanjšati promet osebnih vozil v mestnem jedru.

Voranc Vogel

Mestna občina Celje

Celje je z okoli 38.000 prebivalci tretje največje slovensko mesto. »Je dinamično in razvojno mesto ter hkrati upravno, administrativno, kulturno, izobraževalno, gospodarsko, sejemsko in turistično središče regije,« je ponosen župan Bojan Šrot. Mesta po njegovih besedah privabljajo nove prebivalce z dostopnostjo nepremičnin, transportnimi povezavami in urejenost prometne infrastrukture, živahnostjo gospodarstva, kakovostjo izobraževalnih institucij ter pestrim kulturnim dogajanjem.

»V vseh pogledih smo konkurenčni mestom v Sloveniji,« pravi Šrot in za primerjavo navaja: »Povprečna cena za kvadratni meter rabljenega stanovanja je v Celju 1190 evrov, število podjetij na tisoč prebivalcev je 43,7, celjska železniška postaja zaostaja le za ljubljansko po številu odpravljenih potnikov. Demografsko imamo 1,29 selitvenega prirasta na tisoč prebivalcev.«
V Celju imajo po oceni Šrota dobro in učinkovito javno upravo, razvojno naravnano politiko, ki polaga temelje gospodarske rasti in odpira vrata potencialnim vlagateljem, medtem ko s pametnimi rešitvami odgovarjajo na vse bolj razširjeno informatizacijo in digitalizacijo storitev. »Med večje evropske projekte sodijo centralna čistilna naprava, regionalni center za ravnanje z odpadki, prenova Starega gradu Celje, obnova Knežjega dvorca, revitalizacija in gradnja infrastrukture na Šmartinskem jezeru, obnova starega mestnega jedra,« je dejal Šrot.

»Vse našteto vpliva na družbeni in gospodarski razvoj mesta in okolice, na mednarodno vpetost ter poslovne in prijateljske povezave med evropskimi mesti, turistični obisk ter tudi na počutje občank in občanov. Celje z vsemi mehanizmi in projekti ustvarja prijetno bivalno okolje vseh prebivalcev in konkurenčen prostor za razvoj poslovnih idej. Mesto je ponosno na svojo zgodovino in zazrto v prihodnost,« še dodaja.