Kako se spopadamo Slovenci s tremi največjimi izzivi sodobnega sveta?
Ali ima slovensko gospodarstvo odgovore na nove trende na globalnem parketu? Na prvi pogled ne. Postati bi morali še bolj inovativni in fleksibilni, pred tem pa definirati naše cilje in strategijo za doseganje le-teh.
Odpri galerijo
Nevenka Kržan, predsednica AmCham Slovenija ter senior partnerka v podjetju KPMG, je na poslovnem zajtrku v Hotelu Slon izpostavila tri glavne izzive sodobnega sveta; to so geopolitična trenja, kibernetska (ne)varnost in staranje prebivalstva.
"Da lahko tekmujemo z večjimi, moramo biti inovativni, fleksibilni in prilagodljivi. Slovenija pa nima jasne vizije, kaj so njeni strateški cilji, in tako ne more privabiti talentov, ki so ključni za prihodnost države," so ugotovili gostje, ki so delali družbo Kržanovi na okrogli mizi: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, Sandi Češko, predsednik Studio Moderna Group, ter prof. dr. Mojmir Mrak s Katedre za denar in finance Ekonomske fakultete. Po njihovem mnenju morajo podjetja delati na viziji, da postanejo boljša in ne večja. se dogajajo velike spremembe, predvsem v globalnem gospodarstvu, svet pa je postal nepredvidljiv.
Svet, ki je deloval po pravilih mednarodnih organizacij, je bil predvidljiv sistem in to je bilo boljše okolje za mala gospodarstva, kot smo mi. Zdaj se premikamo k multipolarnem svetu, vse močnejše postajajo države v razvoju, globalizacija pa že kaže tudi negativne učinke. »Novi svet se odmika od pravil, multilateralne institucije so v težavah, premikamo se k bilateralnim dogovorom, kar pa dela svet nepredvidljiv,« je povedal dr. Mrak in poudaril, da to za mala gospodarstva, kot je Slovenija, ni dobro.
Sandi Češko je izpostavil, da je Slovenija sicer res majhna, a da ta argument v sodobnem svetu ne zdrži več, saj ne šteje več ali si velik ali majhen. Po njegovem mnenju je potrebno biti produktiven in sprejeti spremembe, saj le-te prinašajo uspeh. K temu je treba pristopiti »manj politično in čustveno« ter si odgovoriti na vprašanje, ali želimo prejemati pokojnine. »Stari modeli ne delujejo več. Naše podjetje neprestano raste, ker opazuje in soustvarja trende in ne stojimo zadaj.«
Blaž Brodnjak je izpostavil, da se mora Slovenija osredotočiti na svoje zmožnosti in sposobnosti, sicer ne bo preživela. »Postavimo se zase, sami se moramo boriti z lastnimi talenti in za talente, tukaj pa je konkurenca močna. Podjetja morajo biti ambiciozna, morajo tekmovati v kvaliteti, ki je talent,« je povedal predsednik uprave NLB in dodal, da se moramo osredotočiti na to, kako bi privabili in zadržali talente, saj je to naša primerjalna prednost. Izpostavil je, da bi morala biti ambicija Slovenije ta, da bi bila del velikega regionalnega trga. Slovenci imamo včeraj, danes in jutri, a velike države imajo večstoletno tradicijo, zato moramo stopiti v boj.
Na koncu razprave je generalna direktorica AmCham Slovenija mag. Ajša Vodnik še pozvala vse prisotne, naj sodelujejo pri odprtem dialogu med gospodarstvom, državo, civilno družbo in znanostjo pri ustvarjanju prototipa države za talente.
"Da lahko tekmujemo z večjimi, moramo biti inovativni, fleksibilni in prilagodljivi. Slovenija pa nima jasne vizije, kaj so njeni strateški cilji, in tako ne more privabiti talentov, ki so ključni za prihodnost države," so ugotovili gostje, ki so delali družbo Kržanovi na okrogli mizi: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, Sandi Češko, predsednik Studio Moderna Group, ter prof. dr. Mojmir Mrak s Katedre za denar in finance Ekonomske fakultete. Po njihovem mnenju morajo podjetja delati na viziji, da postanejo boljša in ne večja. se dogajajo velike spremembe, predvsem v globalnem gospodarstvu, svet pa je postal nepredvidljiv.
Svet, ki je deloval po pravilih mednarodnih organizacij, je bil predvidljiv sistem in to je bilo boljše okolje za mala gospodarstva, kot smo mi. Zdaj se premikamo k multipolarnem svetu, vse močnejše postajajo države v razvoju, globalizacija pa že kaže tudi negativne učinke. »Novi svet se odmika od pravil, multilateralne institucije so v težavah, premikamo se k bilateralnim dogovorom, kar pa dela svet nepredvidljiv,« je povedal dr. Mrak in poudaril, da to za mala gospodarstva, kot je Slovenija, ni dobro.
Sandi Češko je izpostavil, da je Slovenija sicer res majhna, a da ta argument v sodobnem svetu ne zdrži več, saj ne šteje več ali si velik ali majhen. Po njegovem mnenju je potrebno biti produktiven in sprejeti spremembe, saj le-te prinašajo uspeh. K temu je treba pristopiti »manj politično in čustveno« ter si odgovoriti na vprašanje, ali želimo prejemati pokojnine. »Stari modeli ne delujejo več. Naše podjetje neprestano raste, ker opazuje in soustvarja trende in ne stojimo zadaj.«
Blaž Brodnjak je izpostavil, da se mora Slovenija osredotočiti na svoje zmožnosti in sposobnosti, sicer ne bo preživela. »Postavimo se zase, sami se moramo boriti z lastnimi talenti in za talente, tukaj pa je konkurenca močna. Podjetja morajo biti ambiciozna, morajo tekmovati v kvaliteti, ki je talent,« je povedal predsednik uprave NLB in dodal, da se moramo osredotočiti na to, kako bi privabili in zadržali talente, saj je to naša primerjalna prednost. Izpostavil je, da bi morala biti ambicija Slovenije ta, da bi bila del velikega regionalnega trga. Slovenci imamo včeraj, danes in jutri, a velike države imajo večstoletno tradicijo, zato moramo stopiti v boj.
Na koncu razprave je generalna direktorica AmCham Slovenija mag. Ajša Vodnik še pozvala vse prisotne, naj sodelujejo pri odprtem dialogu med gospodarstvom, državo, civilno družbo in znanostjo pri ustvarjanju prototipa države za talente.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost