Kako postati bogat kot Norveška

Klemen Košir

Clemens Bomsdorf, avtor knjige o naftnem skladu Slik blir du rik som Norge, o tem, kaj se lahko naučimo od Norveške.

Česa se od norveškega »naftnega sklada« lahko naučimo tudi zasebni vlagatelji?
Večina zasebnih vlagateljev, predvsem tisti, ki nameravajo dolgoročno graditi svoje premoženje, na primer varčevati za pokojnino, ima podobne cilje kot naftni sklad; želijo varčevati in investirati za prihodnost, ne pa za porabo prihodnje leto. Zaradi tega se lahko posamezniki veliko naučijo od delovanja naftnega sklada, sam pa priporočam predvsem, da sledite naslednjim trem zgledom:
- varčujte ves čas, na primer tako, da si zastavite minimalni znesek, ki ga boste vsak mesec dali na stran za prihodnost,
- ostanite fleksibilni, kar pomeni, da kljub zastavljenemu načrtu, ki se ga skušate trdno držati, znate začasno (!) odstopati, če je to potrebno,
- držite se zmernega tveganja (kar nikakor ne pomeni, da se izogibate delniških naložb na borzah, pač pa, da tveganje ustrezno zmanjšate s primerno razpršitvijo).
Naj se katerim zgledom naftnega sklada zasebni vlagatelji vendarle raje izogibajo?
Obstaja nekaj stvari, ki jih omenjeni sklad izvaja, pa jih zasebnim vlagateljem ne priporočam. Pa ne zato, ker bi sklad delal kaj narobe, ampak preprosto zato, ker vse, kar je smiselno za enormnega vlagatelja s stotinami milijard evrov v portfelju, ni nujno dobra ideja tudi za posameznika. Ta sklad je na primer tako ogromen, da bi že relativno majhen delež portfelja, ki bi ga namenil domačim naložbam, predstavljal precejšnje popačenje gospodarske slike in bi lahko negativno vplival na domače gospodarstvo. Zasebni vlagatelj te skrbi res nima, zato lahko mirno kupuje tudi domače naložbe. A hkrati ni smiselno, da bi – tako kot to naredijo mnogi zasebni vlagatelji – investiral izjemno velik delež v svoji domači državi. Namesto tega bi moral vsakdo poskušati investirati čim bolj globalno.
Na samem začetku je naftni sklad, čeprav zasnovan za dolgoročno varčevanje, vlagal le v naložbe s fiksnim donosom in se je izogibal bolj tveganih delniških naložb. Je bila to po vašem mnenju napaka?
Na dolgi rok naj bi vlaganje v delnice prinesli višje donose kot vlaganje v obveznice, zato bi morda res lahko kdo rekel, da to ni bila najboljša ideja. A če pogledamo ljudi na Norveškem – v imenu katerih sklad investira – lahko rečemo, da so skupaj s skladom naredili prve korake na finančne trge. Zaradi tega mislim, da je bilo smiselno začeti z izjemno nizko tveganimi naložbami. Tako so ljudje spoznali, kako trgi delujejo in kaj pomeni tveganje. Zato povsem razumem, ko tudi zasebni vlagatelji na začetku ne začnejo z velikim deležem delniških naložb, ampak ta delež počasi zgradijo v prvih letih vlaganja. Morda racionalno gledano to ni najboljša ideja, a menim, da je bolje začeti z manj tveganim portfeljem in nato povečevati delež delniških naložb, kot pa začeti z izrazito delniško naravnanim portfeljem in nato ob prvem borznem padcu zapasti v paniko in zaradi izgube za vekomaj pobegniti z delniškega trga.
Več iz rubrike