Kako poslovati v vse večji negotovosti

Je v obdobju lahke in množične dostopnosti informacij odločitev za posel lažja ali težja kot nekoč? »Sprejemanje odločitev je danes lažje, ker je na voljo več informacij. A opreznost je zato še toliko bolj nujna. Lahkih poslov ni. Kar se zdi lahko, je sumljivo. Pri vodenju podjetja imam vedno pred očmi previdnost in pa, da ne divjamo za denarjem,« pravi Dušan Olaj, lastnik Duola, podjetja za postavljanje zunanjih objektov balonov.

»V zgodovini so obdobja, ki so stabilna, in obdobja, ko so spremembe zelo pogoste. Trenutno živimo na prelomnici civilizacije, ta prelomnica se je začela z digitalizacijo,« trdi Dejan Verčič, profesor na FDV. Po njegovih besedah digitalizacija vsakomur ponuja tri možnosti, kako se nanjo odzvati:

1. Posameznik lahko upa, da bo veter sprememb pihal v pravo smer in mu prinesel blagostanje.
2. Če imaš moč multinacionalke, si na trgu ustvariš položaj, ki bo vplival na prihodnost.
3. Sam si tako hiter v razumevanju sprememb, da zmoreš uspešno izkoriščati priložnosti, ki jih prinašajo spremembe.

»Da lahko nastane novo, se mora staro umakniti. Spodkopavanje starega še nikoli ni bilo lažje kot danes,« je prepričan Verčič. »Nikoli v zgodovini Slovenci še nismo imeli možnosti, da bi komunicirali kjerkoli in s komerkoli. Danes nam tehnologija to omogoča. Vprašanje pa je, ali znamo igrati globalno. Svoj prostor moramo razumeti mnogo širše kot Balkan. Skoraj trideset let je bila slovenska mantra, da je Balkan naš prostor. Zdaj pa so se kapitalski tokovi obrnili, kapital prihaja z Balkana v Slovenijo, ne obratno.«

Reuters

Kako se bo spremenilo naše delo

»Srečevali se bomo z vse več roboti, avtomatizacijo in umetno inteligenco. To bo naše delo prestavilo v bolj digitaliziran svet,« napoveduje britanski kadrovik Perry Timms, ki se ukvarja predvsem s spremembami v poslovanju, zlasti s posledicami za upravljanje človeških virov.

Perry Timms, britanski kadrovik: Za 20. stoletje so napovedovali, da bomo delali manj. Ta napoved se še ni uresničila. Mislim, da se bo v 21. stoletju.

»Glede robotov vlada velik dvom o njihovih zmogljivostih, obenem pa strah, ali bodo v celoti prevzeli človeško delo. Ker smo v dobi potrošništva, bodo odločilno besedo pri tem imeli potrošniki. Čigav izdelek boste raje kupili: tistega, kjer je za proizvodnjo potrebna slabo plačana delovna sila, morda celo otroško delo, ali pa roboti?« opozarja Timms.

Reuters

Kot podoben primer navaja uvedbo zunanje delovne sile (angl. outsourcing) kot poslovnega modela v ZDA in Veliki Britaniji: »V prejšnjem stoletju se je marsikatero podjetje moralo bati skoraj upora, ko so delavce hoteli najeti drugje. Danes je povsem običajno, da v Aziji opravljajo storitve za podjetja v ZDA ali Aziji.«

Kako bodo te spremembe vplivale na premoženje ljudi v Evropi, bomo bogatejši ali revnejši, kot smo zdaj? »Če pogledate ekonomsko statistiko in trende, si upam trditi, da finančno nismo varnejši, kot smo bili pred 30 leti. Zato napovedujem, da v ekonomskem smislu ne bomo bogatejši, kot smo zdaj. Če pa bomo čas in doživetja ocenjevali kot valuto, potem menim, da bomo bogatejši, pa čeprav ne bomo imeli več premoženja. Pričakujem tudi nižje cene storitev in stroškov virov, kar bo prav tako ugodno vplivalo na naše premoženje,« pravi Timms.

Bomo v prihodnosti delali več? »Prepričan sem, da ne, delali bomo manj ur, bomo pa gotovo delali pametneje. Stres, ki je posledica obremenjujoče velike količine dela, je epidemija za zdravje. Zato ne moremo delati še več. Za 20. stoletje so napovedovali, da bomo delali manj. Ta napoved se še ni uresničila. Mislim, da se bo v 21. stoletju,« napoveduje Timms.

Gotovo je le eno, in sicer negotovost

»Negotovost za menedžerje pomeni občutek, da niso sposobni predvideti prihodnjega poteka dogodkov toliko, da bi lahko aktivno usmerjali njihov tok. V razmerah zelo velike negotovosti je že zavedanje, da predvidevanje prihodnjega toka dogodkov ni več mogoče, prvi korak k smiselni aktivnosti za izboljšanje stanja. V tem primeru je treba predvsem iskati informacije, na katere bi lahko oprli svoje ravnanje, kako iz nastale situacije. Zbiranje informacij in njihovo povezovanje z znanjem in izkušnjami je nekakšno aktivno čakanje na zmanjšanje negotovosti,« opisuje Matej Kovač, direktor hrvaškega podjetja Ius Software, ki trenutno deluje tudi kot svetovalec na turškem trgu.

Kako osvojiti svet

»Posel imamo razdeljen na dva dela, na dosedanje trge, kjer za nove posle zahtevamo maksimalno zavarovanje, in pa na osvajanje novih trgov. Glede novih trgov se zavedamo, da gre za rizične posle, zato smo pripravljeni na različne aranžmaje plačil, četudi so bolj tvegana,« pojasnjuje Olaj. Zakaj so pripravljeni več tvegati pri osvajanju novih trgov? »Deset let lahko hodimo na sejem v Egipt, za katerega vsako leto zapravimo deset tisoč evrov. Stranke nas vsako leto na sejmu vprašajo, ali smo že postavili kakšen objekt v njihovi državi. Za nas je zato učinkoviteje, da stranki postavimo nov objekt, s katerim privabimo nove kupce, četudi morda ne bo plačan v dogovorjenih rokih,« pravi Olaj. Pri tem dodaja: »Kdor hoče konservativno, z vsemi možnimi zavarovanji, vstopiti na tuji trg, nima nobenih možnosti! Vstop na tuje trge je povezan s tveganjem, to pa ima svojo ceno. Opeči se je sestavni del posla. Zavedati se je treba le, da mora biti končna bilanca pozitivna,« poudarja Olaj.

Globalni izzivi

Svetovno gospodarstvo, s tem pa tudi slovensko, se bo v letošnjem drugem polletju srečalo z naslednjimi geopolitičnimi negotovostmi, napoveduje Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve:

• Nepredvidljiva politika ZDA: nadaljnje afere in negotovost v administraciji Donalda Trumpa bodo vplivale na ameriško gospodarstvo, predvsem na zunanjo trgovino in stabilnost dolarja, s tem pa na svetovno gospodarstvo.
• Strah pred ponovnim balonom: delnice, posebno ameriških podjetij, so v zadnjih mesecih ustvarjale zavidljive donose. Toda kljub odličnim objavam o poslovanju v letošnjem prvem polletju se to ni več pokazalo v rasti delnic. Po Kračunovi oceni so zadnji objavljeni dobri rezultati že vključeni v ceno, hkrati pa se na trgu povečuje negotovost.

»Zbiranje informacij in njihovo povezovanje z znanjem in izkušnjami je neke vrste aktivno čakanje na zmanjšanje negotovosti,« opisuje Matej Kovač, direktor hrvaškega podjetja Ius Software.

• Geopolitična stabilnost vzhodne Azije in Bližnjega vzhoda: Severna Koreja intenzivno razvija medcelinsko raketo in naj bi bila celo dve leti pred predvidenim rokom izdelave. ZDA zaostrujejo retoriko, šef Cie je pred nekaj dnevi nakazal celo možnost zamenjave oblasti v Severni Koreji. Kitajska ima priložnost, da kot posrednica z močnim ekonomskim odnosom z ZDA in političnim odnosom s Severno Korejo okrepi svoj politični položaj v svetu in občutno premeša karte na političnem parketu. Gospodarski interes je predvsem zagotovitev stabilnosti, negotovost pa je slaba zlasti za gospodarstvo Južne Koreje. Za Bližnji vzhod je ključen razplet spora med arabskimi državami in Katarjem, saj gre za spor med zelo bogatimi in za globalno gospodarstvo zelo pomembnimi državami, napoveduje Kračun.

»Povsem podcenjujemo Azijce! Najprej smo podcenjevali Japonce, nato Južne Korejce, zdaj Kitajce. Vsem Azijcem je skupna lastnost, da hočejo vedno tekmovati z najboljšimi na svetu. Njihovo vodilo je narediti izdelek bolje in ceneje,« razlaga Verčič. »Kitajce zanima zlasti, v čem so lahko najboljši na svetu. Prav zato je leta 2003 nastala Šanghajska lestvica univerz, najvplivnejša lestvica o kakovosti svetovnih univerz – ker so Kitajci hoteli preveriti, kje so njihove univerze v svetovnem merilu.«

Kako negotova je prihodnost Slovenije?

»Neprodaja NLB pomeni nevarnost zapiranja Slovenije, da bi zaščitili stare gospodarske panoge. Majhna in srednje velika podjetja bodo Slovenijo naredila bolj dinamično, če se bodo le uspešno priključila jedru EU in prehitela nacionalne šampione,« napoveduje Verčič. Poudarja pa, da se bo Slovenija morala bistveno bolj odpreti, da bo postala gospodarsko dinamična:

• šolarji v osnovni šoli se bodo morali učiti vsaj dva tuja jezika,
• mladi bodo morali še agresivneje izkoriščati vse možnosti mednarodnih izmenjav,
• srednjo Evropo bomo morali razumeti kot svoj življenjski prostor,
• močna integracija države v severozahodno Evropo.

»Kot narod imamo močno razvit obrambni mehanizem, ampak zdaj je pasiven in ne omogoča preoblikovanja nacionalnega karakterja, kar nujno potrebujemo,« pravi Verčič.

»Slovenska gospodarska prihodnost bo v posameznih tržnih nišah,« je prepričan Olaj. »Evropa kot meja mora pasti. Uspela bodo globalizirana slovenska podjetja, ki se zavedajo, da se posel seli na splet in da klasični poslovni modeli odmirajo. Vsekakor pa je ključno, da ne prodajamo več izdelkov, ampak začnemo prodajati znanje,« trdi Olaj.

Dušan Olaj, Duol: »Kdor hoče konservativno, z vsemi mogočimi zavarovanji, vstopiti na tuji trg, nima nobenih možnosti! Vstop na tuje trge je povezan s tveganjem, to pa ima svojo ceno. Opeči se je sestavni del posla.«

Tine Kračun, ISR: »Kitajska ima priložnost, da kot posrednica z močnim ekonomskim odnosom z ZDA in političnim odnosom s Severno Korejo okrepi svoj politični položaj v svetu in občutno premeša karte na političnem parketu.«

Dejan Verčič, FDV: »V zgodovini so obdobja, ki so stabilna, in obdobja, ko so spremembe zelo zgoščene. Trenutno živimo na prelomnici civilizacije, ta prelomnica se je začela z digitalizacijo.«