Kako naj slovenska podjetja izplačujejo nemške plače

Kdo bo rekel, posnemajmo jih in dvignimo vlaganja v RR, pa bomo imeli vsi nemške plače. Tako preprosto to ne gre.
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

Pred kratkim sva s kolegom Damijanom v Sobotni prilogi Dela pisala o tem, kako bi morala država prevzeti bolj odločno vlogo pri vlaganjih v razvoj in raziskave in pri prenosu raziskovalnih dosežkov v proizvodno in tržno uporabo. To je nujno predvsem zato, ker so naša podjetja premajhna in preslabo povezana, da bi sama zmogla velika vlaganja v razvoj, predvsem v bazične raziskave, ki so potrebna, da dosežejo tehnološki in posledično razvojni preboj. Taka vlaganja denarnih in kadrovskih virov zmorejo le velika mednarodna podjetja. Če so naša podjetja za kaj takega vsako zase premajhna, pa je celotno gospodarstvo Slovenije vsaj po kvantitativnih podatkih dovolj veliko. Če bi bila slovenska podjetja s pomočjo države ustrezno organizirana, bi lahko pri razvoju delovala kot eno veliko mednarodno podjetje, ki tehnološke in posledično razvojne preboje zmore. Da bi lažje ponazorili ta problem, v nadaljevanju podajam primerjavo dveh velikih nemških podjetij, BASF in BMW, ki tak razvojni napor zmoreta, s celotnim slovenskim gospodarstvom. Na sliki so podani podatki o velikosti podjetij po prodaji, kapitalu, zaposlenih, investicijah in njihovih vlaganjih v RR ter rezultatih, ki jih na tej podlagi dosegajo.

Kdo bo rekel, posnemajmo jih in dvignimo vlaganja v RR, pa bomo imeli vsi nemške plače. Tako preprosto to ne gre.

Iz podatkov je razvidno, da imata nemški podjetji približno isto velikost po celotnem prihodku, kapitalu in stroških dela kot celotno slovensko gospodarstvo, tudi znesek investicij v osnovna sredstva je približno enak. Torej so vložki podobni. Če pa pogledamo rezultate, se razlika začne hitro povečevati. Že EBITDA je pri nemških podjetjih od 50 do 80 odstotkov višja, čisti dobiček za lastnike do dvainpolkrat višji, celo davkov državi plačujeta nemški podjetji do trikrat več kot vsa slovenska podjetja skupaj. Nato pa sledi razkritje, od kod take razlike:

Nemški podjetji vlagata v razvoj in raziskave od tri- do osemkrat več kot vsa slovenska podjetja skupaj.

Ta vlaganja jima tudi omogočajo doseganje bistveno višje produktivnosti, saj zaposlujeta le četrtino delavcev, ki zato prejmejo štirikrat večje plače na zaposlenega od slovenskih. Osnovni razlog za tak poslovni učinek je, da nemškima družbama uspe prodajati svoje proizvode po bistveno višjih cenah kot v povprečju naša podjetja. Mogoče je pri doseganju visokih cen nekaj psiholoških učinkov v smislu »Made in Germany«, vendar je kljub vsemu pri cenah prevladujoč vpliv tehnične odličnosti, ki lahko nastane le na podlagi intenzivnih vlaganj v razvoj. Kdor je kdaj vozil beemveja in pozna njegovo vozno dinamiko, dobro ve, kaj mislim. BMW je enostavno nekaj več kot KIA in to razliko je pripravljen plačati marsikateri kupec. BASF svojih kemičnih proizvodov ne prodaja končnim potrošnikom, ampak pretežno drugi industriji, kjer znajo kupci dobro presoditi, ali lastnosti teh proizvodov odtehtajo njihovo ceno. Skratka, v ceno njunih proizvodov je vgrajena dodatna kvaliteta, ki je nastala na podlagi raziskav in razvoja. Res je, da sta ti podjetji, BASF in BMW, tudi za Nemčijo nadpovprečno veliki in uspešni, kaj šele za nas, vendar si moramo tudi mi dati za zgled nadpovprečno uspešne, kajti le tako jih bomo postopoma ujeli. Če takšnih ambicij ne bomo imeli, bomo le capljali za velikimi, kar, razen redkih izjem, počnemo kot dobavitelji sestavnih delov zdaj in se bomo morali sprijazniti s podrejenim položajem in precej nižjimi plačami tudi v prihodnje.

Shutterstock
Shutterstock


Kdo bo rekel, posnemajmo jih in dvignimo vlaganja v RR, pa bomo imeli vsi nemške plače. Tako preprosto to ne gre. Najprej, takih vlaganj si čez noč in iz obstoječih virov ne moremo privoščiti, to mora postati proces, ko vsako leto iz dobičkov namenjamo za ta namen nekaj več. Za kaj takega imajo podjetja in država po petih letih konjunkture dovolj finančnih možnosti, samo odločiti se je treba. Vendar samo povečevanje vlaganj v razvoj in raziskave kar tako in na počez še ne bo dalo ustreznih rezultatov. Najprej je treba izboljševati kvaliteto bazičnih raziskav na prednostnih področjih (kjer ne zaostajamo veliko za nemškimi raziskovalci), predvsem pa organizacijsko optimizirati proces prenosa raziskovalnih dosežkov v tržne proizvode. Na tem področju bistveno zaostajamo za Nemci in drugimi razvitimi državami in tu bi morala biti podjetja in država bolj odločna.


PREBERITE ŠE:

Zakaj imamo v Sloveniji nižje plače kot v Evropi?


Da bomo do leta 2030 dosegli povprečno stopnjo razvitosti Evropske unije in s tem povprečne evropske plače, kot si je zadala za cilj Strategija razvoja Slovenije do leta 2030, bomo morali bistveno povečati vlaganja v RR in izboljšati prenos raziskovalnih dosežkov v tržne proizvode, o čemer bi bilo treba več razpravljati v strokovni javnosti, tudi v tem časopisu.

****
Avtor je upokojeni univerzitetni diplomirani inženir kemije, ki je kariero začel kot raziskovalec na Univerzi in Farmacevtski industriji Krka na področju sinteze zdravilnih učinkovin, soavtor več patentov s tega področja. Kasneje je deloval na odgovornih delovnih mestih v kemijski in metalurški industriji, tudi v državni upravi kot pomočnik ministra na področju energetike, po letu 2000 pa kot samostojni podjetnik, predvsem na področju trgovine – bil je zastopnik večje metalurške družbe.

Več iz rubrike

ikonomija

Naslednje poglavje knjige, ki jo poslušate

Svet kapitala na spletni strani že lahko poslušate. No, članke lahko tudi berete, a po novem jih lahko prav tako poslušate. Za to skrbi bot ali robot. To je high-tech, ki že spreminja bralne navade. …

ikonomija

Švedski gigant za skoraj milijardo kun prevzel družbo hrvaških mladeničev

Skupina Stillfront je kupila zagrebško družbo Nanobit za nekaj manj kot milijardo kun oziroma okoli 125 milijonov evrov.

ikonomija

Slovensko kmetijstvo ni resna gospodarska dejavnost, pa bi lahko bilo

​Kumara z vtisnjeno QR-kodo je simbol transparentnosti porekla.

ikonomija

Osupljivi rezultati razumevanja teksta s pomočjo umetne inteligence

Slovenski modeli razumevanja in ustvarjanja jezika, ki temeljijo na umetni inteligenci, spreminjajo kreativne procese in oblikujejo novo paradigmo programiranja.

Komentarji: