Kako lahko lažne novice zamajejo gospodarstvo

Junija lani je spletna stran 4Chan, ki je raj za trole, objavila fotografijo Vitalika Buterina, ustanovitelja kriptovalute ethereum, s pripisom, da je bil žrtev usodne avtomobilske nesreče. Dodali so, da je kriptosvet zdaj v velikih težavah.

Kriptovaluta ethereum je zaradi lažne novice izgubila štiri milijarde evrov tržne vrednosti. Ameriška borza je zaradi laži o predsedniku Obami izgubila 130 milijard dolarjev vrednosti, korporaciji Pepsi pa se je med drugim zamajal tudi ugled.

No, Buterin ni umrl, ethereum je danes druga najbolj vroča kriptovaluta, kljub temu pa je po lažni novici ethereum izgubil štiri milijarde evrov tržne vrednosti. Leta 2013 so hekerji ameriški tiskovni agenciji Associated Press na twitter poslali sporočilo, da je bil tedanji ameriški predsednik Barack Obama poškodovan v eksploziji. Ameriška borza je nemudoma izgubila 130 milijard dolarjev vrednosti, saj algoritmi niso prepoznali, da je tvit lažen. Novembra 2016 je posledice lažnih novic občutila tudi korporacija PepsiCo.

Številne ameriške konservativne spletne strani so napačno citirale direktorico Indro Nooyi, češ da je dejala, naj Trumpovi podporniki svoj posel preselijo drugam. Nooyijeva tega ni rekla, Trumpu je celo čestitala za zmago, kar pa privržencev sedanjega predsednika ni odvrnilo od poziva k bojkotu pepsija. Pozvali so celo k bojkotu nakupa izdelkov, ki so bili nekoč v lasti PepsiCo – Pizza Hut, Taco Bell in KFC. Finančna škoda za podjetje je bila takojšnja, ugled je padel. Cene delnic so v slabem tednu padle za 5,21 odstotka in se normalizirale čez tri tedne. Žrtve lažnih novic so bila tudi podjetja PairGain Technologies, kozmetika Avon, čokoladnica Rocky Mountain Chocolate Factory, zavarovalnica Tower Group International, kitajsko tehnološko podjetje Sina, ameriška farmacevtska firma Javelin Pharmaceuticals in živilsko podjetje General Mills. To je le majhen mozaik zgodb, ki so jih zakuhale lažne novice (fake news), ki se kot požar širijo po svetovnem spletu. In (lahko) povzročijo resno gospodarsko škodo.

Shutterstock

Izgube za investitorje

Andrew Clare, profesor na londonski šoli Cass Business, je že leta 2012 časnik Financial Times opozoril na nevarnost lažnih novic. Dejal je, da te lahko zamajejo ne le borze, ampak izkrivijo tudi določitve investitorjev.

Žiga Turk: Nemčija in Francija sta na strani nadzora in se spogledujeta z omejevanjem svobode govora, Velika Britanija, Irska, Nizozemska, Danska in skandinavske države nasploh so do tega zelo zadržane. Baltske države s Poljsko pa vidijo težavo v informacijski agresiji Rusije.

»Posledice takšnih zgodb so jasne – privedejo do izgub za investitorje,« je dejal. Pri tem je meril na avtorja, ki je za plačilo pisal o farmacevtskem podjetju ImmunoCellular Therapeutics in razvoju eksperimentalnega programa za zdravljenje raka – seveda v superlativih. Članek so objavili na spletni strani Seeking Alpha, ki jo uporabljajo resni investitorji. Ob njegovem izidu so delnice tega farmacevtskega podjetja z 42,8 dolarja zrasle na 155,2 dolarja. Po kliničnih poskusih, ki so pokazali pravo sliko uspešnosti programa, so se cene delnic drastično znižale in dosegle najnižjo vrednost v zgodovini podjetja. To ni vplivalo le na podjetje, ampak na investitorje in celotno panogo.

Manipulacija s cenami delnic ni nova. Fascinantna zgodba o pohlepu, prevari in javnem ponižanju zavoljo lažnih novic sega v leto 1814, Britanci pa jo pomnijo kot veliko prevaro na borzi. Velika Britanija je 21. februarja 1814 bíla krvavo bitko s Francijo, na čelu katere je bil tedaj Napoleon Bonaparte. Le nekaj čez polnoč se je v medli svetlobi v pristaniškem mestu Dover do hotela Ship Inn sprehodil polkovnik du Bourg, pomočnik Lorda Cathcarta. Imel je pomembne novice iz Calaisa – Bonaparte je bil ubit in Francija je priznala poraz. Novica o Napoleonovi smrti se je hitro razširila po Londonu in do odprtja londonske borze je cena vladnih obveznic zrasla v nebo. Sočasno je nekdo na borzi opazil, da je 1,1 milijona funtov državnih obveznic nekdo potihoma prodal. Preiskava je pokazala, da du Bourg ni bil polkovnik, ampak prevarant Charles Random de Berenger. Vlada je priznala, da je novica laž, cene obveznic so nemudoma padle na prejšnjo raven, de Berenger pa si je z lažjo prislužil leto dni zapora.

Poceni lažne novice vas lahko drago stanejo

Želite 2500 sledilcev na twitterju, ki bodo retvitali, kar čivkate? Angleško podjetje Quick Follow Now vam jih najde za 25 dolarjev. Rusko podjetje SMOService vam za 621 dolarjev naredi dvominutni video in ga predvaja na glavni strani youtuba. Spletna stran Headlinesplus.com pa omogoča ljudem pisati in pošiljati medijska sporočila za zgolj deset dolarjev.

Slovenski raziskovalci z instituta Jožef Stefan so razvili sistem za spremljanje globalnih medijev v realnem času – Event Registry. Ta spremlja novice iz več kot 30.000 medijskih virov z vsega sveta. Omogoča iskanje, pregledovanje in analizo globalne družbene dinamike.

To so cene za določene storitve na spletu, je ugotovilo ameriško podjetje za kibernetsko varnost Trend Micro. A so šli dlje od tega, piše revija Technology Review. Ocenili so, koliko bi s tovrstnimi storitvami stalo orkestriranje lažne zgodbe v svetovnem merilu. Predvidevajo, da je diskreditacija novinarja preprosta, kot je pokazal primer mehiškega novinarja Alberta Escorcie. Dovolj je nekaj negativnih člankov v štirih tednih, ki morajo biti retvitani 50.000-krat, slediti jim morajo javno blatenje in negativni komentarji na novinarjeve članke. Cena? Petdeset tisoč dolarjev. Lažno rasistično sporočilo, ki je lani sprožilo proteste v ameriški zvezni državi Minnesota, je stalo 200.000 dolarjev. Dovolj je bilo 1000 ljudi, ki so na spletu začeli razpravljati, navrgli laži, ki so jih veselo delili in za vsako lažno novico kupili 40.000 lažnih všečkov. S tem so povečali vidnost novice in šov se je preslikal v realnost ter sprožil proteste. Trend Micro ocenjuje, da so za to porabili 200.000 dolarjev. Vplivanje na kaj večjega, recimo na izid referenduma, je bolj zahtevna naloga, a ni nemogoča. Potrebovali bi nekaj spletnih strani, ki bi producirale lažne novice in se sklicevale druga na drugo, legijo sledilcev na družabnih omrežjih, milijone plačanih všečkov in tudi objavo resničnih novic, ki so povezane na lažne, saj bi tako zabrisali mejo med fikcijo in realnostjo. Morda bi se v to past ujele tudi medijske hiše, o nevarnosti razmišljajo v Trendu Micro. »V 12-mesečni kampanji, vredni 400.000 dolarjev, bi lahko privabili ljudi, ki jim je tematika kampanje blizu,« so zapisali v poročilu. Je pa uspešnost takšne kampanje pogojena s časom – kako hitro se širi lažna propaganda v času pred referendumom, so sklenili.

Nad laži s slovenskim izumom

Laži so tudi dober posel – razvijajo se novi poslovni modeli, s katerimi želijo omejiti razširjenost lažnih novic. Nadnje so se spravili tudi s slovenskim znanjem. Slovenski raziskovalci so razvili sistem za spremljanje globalnih medijev v realnem času Event Registry. Sistem, ki so ga izdelali na Institutu Jožef Stefan (IJS), spremlja novice iz več kot 30.000 medijskih virov z vsega sveta. Omogoča iskanje, pregledovanje in analizo globalne družbene dinamike, v tej fazi pa ga lahko organizacije preizkusijo brezplačno. Uporabljajo ga organizacije, kot so BBC, Accenture, Johnson & Johnson, IBM, Pinterest, Reuters, univerzi Harvard in Stanford, London Stock Exchnage, piše na spletni strani Event Registry. Prednosti programa, predvsem za medije, ki vsak dan poročajo o dogodkih iz tujine, so prejšnji teden predstavili tudi na poslovnem zajtrku AmCham.

Matej Potokar, izvršni podpredsednik CosyLaba, meni, da so lažne novice donosen posel predvsem za medije. »Živijo od tega, da na svojevrsten način producirajo informacije. Lažne novice so se razširile in postale bolj vsakdanje, odkar je svet bolj globaliziran. K temu so pripomogle tudi tehnologije, kot sta facebook in twitter; vsak uporabnik ima priložnost, da izraža svoje mnenje globalno. Problem pa je, da ljudje s tem, ko izražajo mnenje v virtualnem svetu, mislijo, da izražajo mnenje v drugem svetu, ki je ločen od realnega,« nam je povedal Potokar. Poudaril je, da sta virtualni in realni svet eno. »Kar objaviš v virtualnem svetu, si povedal v realnem svetu. Ljudje na forumih izražajo svoje negativno mnenje, si celijo rane in pretiravajo, si dajo duška, v resnici pa tega nikoli ne bi rekli javno. Ne nosijo odgovornosti za izjave. Tako nastajajo tudi lažne novice,« razmišlja. Zaveda se, da so lažne novice od nekdaj prisotne, vendar so z novimi tehnologijami dostopnejše. Poleg tega jih lahko lansira več ljudi pod lažnimi uporabniškimi imeni. Potokar zato meni, da bi morali v družbi ohranjati določene vrednote, ki bodo to preprečevale.

Ali se tudi v Cosylabu, tehnološkem podjetju, ki je bilo zasnovano pod okriljem Instituta Jožef Stefan, ukvarjajo z novimi tehnologijami in inštrumenti, ki zadevajo lažne novice? »Ne. Je pa zanimiva ideja,« je dejal Potokar. Dodal je, da se trenutno ukvarjajo z novimi metodami zdravljenja raka in pospeševalniki.

Nemčija z najstrožjim zakonom

Proti lažnim novicam (ki bi jih lahko preprosto poimenovali laži, kar tudi so) in sovražnemu govoru se najbolj zagrizeno bojujejo v Nemčiji. S 1. januarjem je začela veljati nova zakonodaja, ki bo spletne strani, kot sta facebook in twitter, če lažnih novic ne bodo umaknile, sankcionirala z visokimi denarnimi kaznimi – tudi do 50 milijonov evrov. Zakon, ki ga v Nemčiji poznajo kot Netzwerkdurchsetzungsgesetz (NetzDG), od družbenih medijev zahteva vzpostavitev mehanizmov za pritožbe in takojšen odziv zaposlenih. Nemci so se za strožjo zakonodajo odločili po nekaj lažnih zgodbah, rasističnih in ksenofobnih ter protimuslimanskih objavah, ki so v letih 2016 in 2017 zajele vso državo. Alexander Rabe iz nemškega združenja internetne industrije eco International je za nemško televizijo Deutsche Welle dejal, da so leta 2016 prejeli 250.000 pritožb glede lažnih novic in sovražnega govora, kar je več kot eno na dan. »Pet odvetnikov v Kölnu se vsak dan ukvarja z vsebino pritožb,« je povedal in dodal, da je težko potegniti ločnico med svobodo govora in neresnico. »Potrebujemo čas za določitev in razumevanje konteksta besedila in pritožbe, ki jo dobimo prek spletne strani,« je pojasnil Rabe. Družbeni mediji bodo imeli po novem zakonu 24 ur časa, da se odločijo, ali vsebino odstranijo ali ne, oziroma teden dni v bolj kompleksnih primerih, je poročala britanska televizija BBC. Facebook je tako v Nemčiji že zaposlil novo delovno silo, ki bo pregledovala pritožbe. Do konca leta bo za varnost na facebooku skrbelo 20.000 ljudi, je novembra lani povedal finančni direktor Facebooka David Wehner. Ocenil je, da bodo varnostni mehanizmi operacijske stroške podjetja letos povečali za 45 do 60 odstotkov, je poročal Reuters. Vlagali bodo tudi v umetno inteligenco. »Snujemo umetno inteligenco, ki bo sočasno lahko pregledovala različne vsebine,« je dejal ustanovitelj Faceboka Mark Zuckerberg. Čeprav se mnoga podjetja opirajo na umetno inteligenco, je Rabe precej nemiren, kadar sliši, da podjetja za preverjanje (ne)resničnosti zaposlujejo algoritme: »Algoritmi zgolj brišejo vsebine, ki naj bi bile v nasprotju z zakonom.« Dejal je tudi, da družbeni mediji postajajo hitrejši in boljši v eliminiranju lažnih novic in sovražnega govora.

Shutterstock

Bo Evropa zasnovala enotno politiko boja proti lažnim novicam?

Kaj bo glede lažnih novic ukrenila Evropa? Bo določila skupno politiko? Žiga Turk, ki sodeluje v visoki skupini strokovnjakov (HLEG), ki jo je imenovala evropska komisija in ji bo svetovala, kako se spoprijeti z lažnimi novicami, nam je ob robu AmChamovega zajtrka povedal, da so odgovori na zastavljena vprašanja odvisni od pristojnosti, ki jih imata evropska komisija in EU. Vendar ni rečeno, da skupnih smernic ne bo. »Verjetno bodo smernice, ki naj bi poskrbele, da se bodo države članice enotno lotevale te tematike. Ali pa, da ne bodo nekatere prehitevale z regulacijo lažnih novic,« je povedal Turk in pri tem opozoril na še eno pomembno temo – digitalni trg, ki je skupen in na katerem so direktive, ki jih skupni digitalni trg ureja, enotne. Na vprašanje, kdo v Evropi najbolj izpostavlja problem lažnih novic, pa je odgovoril, da so strahovi različni: »Nemčija in Francija sta na strani nadzora in se spogledujeta z omejevanjem svobode govora, Velika Britanija, Irska, Nizozemska, Danska in skandinavske države nasploh so do tega zelo zadržane. Baltske države s Poljsko pa vidijo težavo v informacijski agresiji Rusije.« V Evropi je tudi več pogledov posameznih industrij na lažne novice. Mediji si obetajo, da bodo dobili ugodnosti za svoje preživetje, politične stranke upajo, da se bo našel način, da vse te proste strelce zadržijo ob strani, nove organizacije, ki se ukvarjajo s preverjanjem dejstev, pa upajo, da bodo ponudili poslovni model, opaža Turk. A bi bilo zelo nevarno, če bi modele prodale državam, ker bi to pomenilo, da bi države preverjale dejstva, kar je tri četrt cenzure, je opozoril. Že sama razsežnost laži, ki tlijo po spletu, je dovolj velik vzrok, da to tematiko vzamemo resno. Resne so tudi posledice – od protestov v ZDA, ki so jih spodbudile, do gospodarske škode, ki so jo utrpeli borze, podjetja, posamezniki … Nemška zakonodaja v boju proti lažnim novicam je primer najbolj ekstremnega prizadevanja vlad in regulatorjev za zajezitev lažnih novic in sovražnega govora na spletu, zagovorniki svobode govora pa se bojijo, da bo privedla do nezaželene politične cenzure. Pred kratkim je spletni časnik Intercept poročal, da je Facebook že začel blokirati uporabnike na željo izraelske in ameriške vlade.

So pa lažne novice medijem po svoje naredile medvedjo uslugo. Sredi januarja je ameriški Huffington Post, da bi se izognil zlorabam, naredil korak nazaj pri neplačanih blogerjih, Facebook pa se je odločil uporabnike pozvati k oceni virov novic glede resničnosti. Oba primera, piše Bloomberg, nakazujeta, da se ljudje vse bolj nagibajo k tradicionalnemu novinarstvu – ljudje so za zgodbe z razlogom plačani. Barometer Edelman Trust je pokazal, da zaupanje v tradicionalne medije narašča. V 28 državah, kjer so izvedli analizo med uporabniki, jih je 59 odstotkov dejalo, da verjamejo novinarjem, kar je pet odstotkov več kot leta 2017. Zaupanje v družbena omrežja je v enem letu upadlo s 53 odstotkov na 51 odstotkov. V večini zahodnega sveta ljudje dojemajo profesionalne medije kot bolj verodostojne od družbenih platform. Da kakovostno novinarstvo ni nadomestljivo, ugotavljajo tudi tehnološke platforme. To pa je tudi voda na mlin za plačljive novice. Za te navija tudi predsednik uprave News Corp. Rupert Murdoch, ki je Facebook in Google obtožil »nedostojnega populariziranja virov novic« in sočasno pohvalil namere, da lažem pristrižejo peruti. »Če facebook želi biti prepoznan kot verodostojen vir informacij, bo moral za vsebino novic plačati pristojbino,« je zapisal v pismu.

Shutterstock

Kako Facebook služi z uporabniki

Povprečen uporabnik preživi na facebooku 42 minut na dan. Facebook je neto prihodke iz leta 2015 do lani potrojil, na zavidljivih devet milijard evrov. Kako mu je to uspelo? Ker uporabniki plačujejo z uporabo storitve – vsak klik in všeček je dobrodošel za podjetje, ker se s tem poveča njegova vidljivost. Facebook te podatke proda drugim podjetjem in korporacijam, ki lahko prikrojijo svoje oglaševanje za vsakega posameznika – kar imenujejo targetiranje. Kaj to pomeni, ponazarja primer ljubiteljev mačk. Tisti, ki imajo radi mačke, dobijo reklame za mačjo hrano. A ne katero koli. Facebook je za eno stranko ljubitelje mačk razdelil na pet tipov osebnosti. Vsaka skupina dobi targetirano reklamo. Facebook te podatke prodaja vsem korporacijam, tudi političnim skupinam. V primeru brexita so tako izrabili ribiško industrijo, ki se je počutila deprivilegirano. Vendar v nasprotju z uporabniki, ki na tej družbeni platformi delijo svoje življenje, Facebook ni transparenten in ne razkriva, koliko denarja dobiva in od koga, pravi tudi, da ni odgovoren za vsebino, ki jo delijo uporabniki. Facebook zanima le eno, in sicer rast podjetja, zato je kupil podjetji Oculus in Instagram. Danes je Facebook peta najbolj dobičkonosna znamka na svetovnem trgu.