Kako dobro živimo v Sloveniji

Na katerem mestu smo po številu umorov, številu stranišč s tekočo vodo ali s svojim finančnim premoženjem? 

Nastanitev

Slovenija: 7. mesto

Nastanitev je eno od področij, na katerih se Slovenci lahko primerjamo z drugimi državami, ne pa seveda na vseh – dosegljivost nepremičnin mladim ni ravno na zavidljivi ravni. Gospodinjstva v Sloveniji povprečno porabijo 18 odstotkov svojih prihodkov za nastanitve, kar je pod povprečjem držav OECD, ki znaša 20 odstotkov. Bivališča v Sloveniji imajo 1,5 prostora na osebo, kar je precej manj kot v Kanadi, kjer imajo 2,5 sobe na osebo – najmanj jih imajo v Južni Afriki, kjer je povprečno le 0,7 sobe na osebo. Manj kot v Sloveniji jih imajo tudi v nekaterih evropskih državah, na primer na Slovaškem in Poljskem, kjer ima bivališče povprečno 1,1 sobe na osebo. Zelo dobro se Slovenija uvršča po urejenosti notranjih stranišč s tekočo vodo: takšna ima 99,7 odstotka prebivalcev, kar je nad povprečjem OECD (97,9 odstotka).

↑ZDA

Na prvem mestu v OECD so pri nastanitvi Združene države Amerike z 2,4 sobe na prebivalca, 99,9 odstotka prebivalstva ima notranje stranišče s tekočo vodo, za nastanitev pa porabijo 18 odstotkov svojih razpoložljivih prihodkov. Med evropskimi državami je glede nastanitve najbolje uvrščena Norveška.

↓Južna Afrika

Bivališča v Južni Afriki imajo 0,7 sobe na osebo, notranje stranišče s tekočo vodo ima le 63 odstotkov prebivalcev, kljub temu pa za nastanitev porabijo 18 odstotkov svojih prihodkov. Od evropskih držav ima najslabšo oceno Latvija.

Pexels

Prihodki

Slovenija: 26. mesto

Po prihodkih smo precej nižje kot pri nastanitvi. Dosegamo zgolj dve tretjini povprečja OECD, res pa je, da smo končno spet začeli zmanjševati razliko. Povprečni razpoložljivi prihodek je 20.505 dolarjev na leto (torej po odštetih davkih), v OECD pa 30.563 dolarjev. Po finančnem imetju (prihranki, delnice, obveznice in podobno) nismo ravno visoko, saj je povprečno imetje v višini 20.048 dolarjev precej nižje od povprečja OECD, ki znaša 90.570 dolarjev. Ima pa Slovenija zelo nizko socialno neenakost, po tem merilu so pred nami le Islandija, Danska, Češka, Slovaška in Finska.

↑ZDA

Povprečni razpoložljivi prihodek je 44.049 dolarjev na osebo, in čeprav so po merilu razlike med bogatimi in revnimi šele na 31. mestu, jim zelo visoko finančno imetje zagotavlja prvo mesto v OECD, povprečni posameznik ima namreč imetje v vrednosti 176.076 dolarjev. Najbolje ocenjena država v Evropi je Švica.

↓Brazilija

Povprečni razpoložljivi prihodek je zgolj 12.227 dolarjev na leto, povprečna vrednost finančnega imetja pa zgolj 7102 dolarja, pri tem pa v Braziliji vlada še velika neenakost. Najslabše ocenjena evropska država za Rusijo in Turčijo je Latvija.

Zaposlitev

Slovenija: 25. mesto

Tudi pri zaposlitvah je mesto Slovenije precej klavrno: povprečni zaslužek je 34.965 dolarjev na leto, precej pod povprečjem OECD, ki znaša 44.290 dolarjev. Kljub boljši sliki pri zaposlenosti v zadnjem času imamo še vedno zelo visok odstotek dolgotrajno brezposelnih; teh je pri nas 4,3 odstotka, povprečje OECD pa ni niti polovica tega – dva odstotka. Prav tako imamo zelo majhen delež zaposlenosti pri vsej delovno sposobni populaciji od 15 do 64 let – 65,8 odstotka jih ima plačano službo, kar je pod povprečjem OECD in precej manj od vodilnih po tem merilu; na Islandiji je takšnih 86,3 odstotka. Pri tem pa pri nas skoraj ni razlik med moškimi in ženskami, kar zadeva delež zaposlenosti – pred nami je samo osem držav, prva med njimi je morda nekoliko presenetljivo Latvija (precej manj presenetljivo je, da je povsem na repu Turčija).

↑Islandija

Ne le da je povprečni letni zaslužek Islandcev z 55.984 dolarjev na leto precej nad povprečjem OECD, pri tem tudi skoraj nimajo trajno brezposelnih – takih je le 0,3 odstotka.

↓Južna Afrika

Zgolj 43 odstotkov Južnoafričanov, starih od 15 do 64 let, ima plačano službo, dolgoročno brezposelnih je kar 15,6 odstotka. Takoj za Južno Afriko sledi Grčija, kjer je dolgoročno brezposelnih kar 15 odstotkov, torej celo več kot v Južni Afriki.

Pexels

Skupnost

Slovenija: 19. mesto

Slovenci se po lastnih ocenah počutijo bolj povezane s skupnostjo, kot to velja za povprečje v območju OECD. Kar 91 odstotkov Slovencev je odgovorilo, da imajo osebo, na katero bi se lahko obrnili po pomoč, če bi se znašli v hudi stiski. Razlika pri tem odgovoru med bogatimi in revnimi je v Sloveniji manjša, kot je v povprečju OECD, le v petih državah je še manjša.

↑Islandija

Na Islandiji je kar 98,3 odstotka vprašanih odgovorilo, da imajo osebo, na katero bi se lahko obrnili po pomoč.

↓Južna Koreja

V Južni Koreji je skoraj četrtina (24,1 odstotka) anketiranih odgovorila, da se v stiski nimajo na koga obrniti. Najslabše ocenjena evropska država po tem merilu je Grčija.

Izobrazba

Slovenija: 5. mesto

Po merilu izobrazbe Slovenijo prekašajo le Finska, Avstralija, Danska in Nemčija. Vsaj štiriletno srednjo šolo ima v Sloveniji končano 87 odstotkov odraslih, kar je močno nad povprečjem OECD (74 odstotkov). Povprečno se Slovenci tudi zelo dolgo šolamo – do 39. leta ima Slovenec za seboj povprečno 18,1 leta šolanja (povprečje OECD je 17 let). Največ let se šolajo Avstralci (21,2 leta), najmanj pa Mehičani (14,8 leta) in – zanimivo – Luksemburžani (15,1 leta). Kot dokazujejo zadnja leta šolanja niso odločilni dejavnik kakovosti izobrazbe, a v Sloveniji nadpovprečno dolgo šolanje prinese tudi nadpovprečne dosežke na testiranju OECD: Slovenci so povprečno dosegli 509 točk, kar je nad povprečjem OECD, ki znaša 486 točk (največ so jih dosegli Japonci – 529, najmanj pa Južnoafričani – 391).

↑Finska

Zanimivo, da najbolje ocenjena Finska ni vodilna po nobenem od kriterijev za šolstvo, je pa prav v vseh tik pod vrhom, kar jo uvršča na skupno prvo mesto. Večino vzrokov za to pripisujejo predvsem zelo kompetentnim učiteljem – na Finskem je to eden najuglednejših poklicev, število kandidatov za ta poklic pa močno presega ponujena študentska mesta.

↓Mehika

Zgolj 36,6 odstotka Mehičanov ima končano štiriletno srednjo šolo (vendar se ta statistika od leta 2000 hitro izboljšuje). Od evropskih držav sta najslabše ocenjeni na tem področju Turčija in Portugalska.

Pexels

Okolje

Slovenija: 20. mesto

Dve od meril, ki jih OECD spremlja pri ocenjevanju okolja, sta kakovost vode in kakovost zraka. Pri zadnji Sloveniji podeljujejo zelo slabo oceno zaradi velike koncentracije škodljivih trdih delcev PM2,5 v zraku (16 mikrogramov na kubični meter). Ti povzročajo veliko zdravstvenih, predvsem respiratornih težav. Precej bolje se Slovenija sicer uvršča po kakovosti vode, ki pa je bila za te potrebe ocenjena anketno.

↑Islandija

Islandija se od vseh držav najboljša tako po kakovosti zraka kot vode. V zraku ima zgolj tri mikrograme delcev PM2,5 na kubični meter (povprečje OECD je 13,9), s kakovostjo vode pa je zadovoljnih 98,6 odstotka prebivalcev (povprečje OECD je 81 odstotkov).

↓Rusija

Po kakovosti vode je od vseh najslabše uvrščena (z njo je zadovoljnih zgolj 54,1 odstotka prebivalcev) Rusija, sledi Turčija, od drugih evropskih držav pa je najslabše ocenjena Grčija.

Civilna pobuda

Slovenija: 28. mesto

Po udeležbi na volitvah smo skoraj popolnoma na repu; manjši delež upravičencev se volitev udeleži le še v Čilu in Švici, pri čemer v Sloveniji ni velike razlike med spoloma. Se pa Slovenija veliko bolje odreže po merilu vključevanja civilne družbe v postopke sprejemanja zakonov in druge regulative – po tem merilu zasedemo sedmo mesto.

↑Avstralija

V Avstraliji so imeli 91-odstotno volilno udeležbo, kar je za marsikatero državo nepredstavljiv odstotek. Od evropskih držav je najbolje ocenjena Belgija.

↓Čile

Čeprav so v Čilu poskušali formalizirati obvezno sodelovanje in posvetovanje državnih organov s civilno družbo pri določanju regulative, so še vedno na repu med ocenjevanimi državami. Od evropskih držav je najniže uvrščena Portugalska.

Zdravje

Slovenija: 22. mesto

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je v Sloveniji 80,9 leta, kar je leto več kot znaša povprečje OECD. Najdaljše življenje lahko pričakujejo Japonci (83,9 leta), najkrajše pa Južnoafričani (zgolj 57,4 leta). Po anketnem ocenjevanju zdravja sodimo Slovenci nekoliko pod povprečje OECD: 64,8 odstotka jih trdi, da so dobrega zdravja, v OECD pa je takih 69 odstotkov.

↑Nova Zelandija

Kar 88 odstotkov prebivalcev Nove Zelandije o sebi trdi, da so dobrega zdravja. Čeprav je ocena zelo subjektivna, tudi drugi zdravstveni podatki kažejo, da so Novozelandci povprečno precej zdravi. Od evropskih držav je najbolje ocenjena Švica.

↓Južna Afrika

Od ocenjevanih držav imajo najkrajšo pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu Južnoafričani, saj je ta samo 57,4 leta. Naslednji najslabše ocenjeni državi glede zdravja sta Rusija in Latvija.

Zadovoljstvo

Slovenija: 32. mesto

Po vseh merilih se Slovenci najslabše izkažemo pri zadovoljstvu z lastnim življenjem. Slovenci so na skali od 0 do 10 svoje zadovoljstvo ocenili s povprečno 5,3, kar je precej nižje od povprečne ocene prebivalcev držav OECD, ki je okoli 6,5, a je Slovenija ena od držav, kjer je razlika med subjektivnimi ocenami najnižja, če primerjamo moške in ženske ali bogate in revne.

↑Norveška

Norvežani so svoje zadovoljstvo povprečno ocenili z visokih 7,5, kar avtorji raziskave pripisujejo dejstvu, da gre za zelo egalitarno družbo, ki se trudi biti vključujoča do vseh. Subjektivne ocene o zadovoljstvu navadno temeljijo na primerjavi z bližnjimi.

↓Južna Afrika

Južnoafričani so svoje zadovoljstvo povprečno ocenili samo z oceno 4,8. Glede na to, kako pogosto so se znašli na repu tudi po drugih merilih, je to zelo pričakovano. Ne veliko bolje od Južnoafričanov so svoje (ne)zadovoljstvo ocenili Portugalci.

Varnost

Slovenija: 3. mesto

Od vseh področij je Slovenija najboljša glede varnosti, pred njo sta na lestvici le Norveška in Islandija. Podatek o 0,6 umora na 100.000 prebivalcev v enem letu je precej boljši od povprečja OECD, kjer je šestkrat višji – 3,6. Zelo visoko se Slovenci uvrščamo tudi po subjektivni oceni varnosti – 84,7 odstotka Slovencev je odgovorilo, da se počutijo varne, če se ponoči sprehajajo naokrog. V povprečju držav OECD tako trdi le 69 odstotkov prebivalcev.

↑Norveška

Norveška ima enako kot Slovenija 0,6 umora na 100.000 prebivalcev v enem letu. Na anketno vprašanje, ali se počutijo varne med nočnim sprehodom, jih je pritrdilno odgovorilo 88 odstotkov, razlika med moškimi in ženskami pa je bila še manjša kot v Sloveniji.

↓Brazilija

Za Brazilijo velja grozljiv podatek o kar 27,6 umora na 100.000 prebivalcev v enem letu, zato tudi ni presenetljivo, da je samo 37,3 odstotka anketiranih dejalo, da se počutijo varne med nočnim sprehajanjem. Od evropskih držav je poleg Rusije najslabše ocenjena Latvija.Ravnovesje med službo in prostim časom.

Pexels

Delo

Slovenija: 18. mesto

Po podatkih OECD v Sloveniji povprečno 4,5 odstotka zaposlenih dela na teden 50 ur ali več, kar je precej pod povprečjem OECD, kjer ima tako dolg delovnik 13 odstotkov zaposlenih. Prostemu času in skrbi zase (v to skupino spada tudi spanje in prehranjevanje) namenimo povprečno 14,8 ure na dan, kar je tik pod povprečjem OECD (15 ur).

↑Nizozemska

Na Nizozemskem le 0,5 odstotka zaposlenih dela povprečno 50 ali več ur na teden, prostemu času in skrbi zase pa namenijo povprečno 15,9 ure na dan. Nizozemska je primat države z najboljšim ravnovesjem med službo in prostim časom prevzela pred kratkim – prej je na vrhu dolgo kraljevala Danska.

↓Turčija

V Turčiji kar tretjina zaposlenih (33,8 odstotka) dela 50 ur ali več na teden, prostemu času in skrbi zase pa povprečno namenjajo 12,6 ure. Naslednja najslabše ocenjena evropska država je Islandija.