Kako deluje sistem trgovanja z emisijami?

Sistem zajema približno 12.000 največjih krivcev za toplogredne izpuste (pri tem gre za objekte, ne podjetja, kar pomeni, da zadeva manj podjetij, saj ima lahko isto podjetje več obratov, ki spadajo v sistem), kar predstavlja skoraj polovico vseh evropskih izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Postopno manjšanje števila kuponov za izpust toplogrednih plinov naj bi zagotovilo ne le manjšanje onesnaževanja, pač pa tudi učinkovito razporeditev dovoljenih izpustov med družbami. Prosto trgovanje s kuponi namreč omogoča, da podjetja prosto presojajo, koliko izpustov si bodo še privoščila glede na to, kaj se jim finančno bolj izplača.

Ob samem zagonu sistema so sodelujoče države določile kvote izpustov glede na pretekle podatke (torej večji packi so dobili več kuponov), pri čemer so na začetku skoraj vse kupone podelili podjetjem brezplačno, v nadaljevanju pa se je delež brezplačnih kuponov manjšal, veča pa se delež kuponov, ki se že v začetku prodajo prek dražbe. V obdobju od leta 2013 morajo termoelektrarne in toplarne za delež emisij toplogrednih plinov, ki so posledica uporabe fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije, celotno količino emisijskih kuponov kupiti na dražbi ali na sekundarnem trgu. Tako podjetja iz industrije kakor tudi operaterji zrakoplovov pa sicer še dobijo določen delež kuponov brezplačno, a vsa evropska podjetja za enako tehnologijo enako količino brezplačnih emisijskih kuponov. Delež brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov se iz leta v leto zmanjšuje.

Kaj so emisijski kuponi?