Kako daleč so z digitalizacijo evropska mesta?

V zadnjih šestih letih se je v Bolgariji rodilo več kot 6000 zagonskih podjetij (drugo leto jih bo dvakrat več), ki se ukvarjajo z novimi tehnologijami.
Foto Reuters

Najvidnejši v Evropi, pravijo strokovnjaki, je Dunaj, kjer že danes uporabljajo tehnologije prihodnosti. Dunaj, ki si pravzaprav prizadeva biti vozlišče za umetno inteligenco in je po nekaterih ocenah najboljše mesto za življenje in najbolj pametno mesto, še zdaleč ni edino mesto, ki se vse bolj digitalizira.

Kljub napredku pa po mnenju Petra Paryceka z univerze Danube Krems, ki se ukvarja z e-vlado, na svetovni ravni premalo uporabljamo podatke. Prepričan je, da so podatki osnova za nove poslovne modele. Po drugi strani se digitalizacija povsod tudi ne odvija dovolj hitro. »V Estoniji in Singapurju so navdušeni nad umetno inteligenco. Posel, ki prinaša neko novo rešitev, se zgodi v nekaj dneh, drugje traja mesece,« pravi Wasner. Ob tem sicer ne gre za posploševanje, češ da so nekje hitrejši, drugje pa počasnejši. Tudi ne moremo reči, da so vlade počasnejše od podjetij. Treba je enostavno vedeti, kaj želimo in kaj imamo na voljo. »Nekateri nimajo dovolj razvitih sistemov. Drugi nimajo ljudi, ki bi se ukvarjali s tem,« pojasnjuje Wasner. Tega se zavedajo tudi na Madžarskem, kjer so se za začetek lotili digitalizacije nepremičninskega registra. »Vsako leto dobimo 10 milijonov dokumentov, za katere ljudje čakajo na vladnem uradu v vrsti,« pravi Zoltan Nagy, sekretar za evropske projekte. Zdaj bodo to počeli kar prek spleta. »Sedaj imamo 100 različnih sistemov, ki sočasno prečesavajo podatke in ne dosegajo rezultatov. V naslednjih treh letih bomo slednje spremenili, saj so na voljo nove tehnologije, s čimer bomo poenostavili tudi javna naročila,« je pojasnil na konferenci.


V Estoniji in Singapurju so navdušeni nad umetno inteligenco. Posel, ki prinaša neko novo rešitev, se zgodi v nekaj dneh, drugje traja mesece
Jaroslaw Bulka se je pred tremi meseci pridružil županu Krakova kot svetovalec za digitalno transformacijo. »To je znak, da bo Krakov postal pametno mesto.« Začeli so s projekti zdravega zraka, saj imajo s tem velike težave, je dejal. Tudi Praga želi biti pametno mesto. Ob tem si želi biti tudi vozlišče novih tehnologij in laboratorij, je dejala Šárka Fila Tomanová, vodja projektov na mestni občini v Pragi. Pri tem se spogledujejo tudi z vesoljskimi tehnologijami. Praga je šesto mesto v Evropi po naklonjenosti digitalnemu poslovanju in vsako leto zaposli 5000 inženirjev, sočasno pa prispeva 25 odstotkov letnega bruto domačega proizvoda.

V zadnjih šestih letih se je v Bolgariji rodilo več kot 6000 zagonskih podjetij (drugo leto jih bo dvakrat več), ki se ukvarjajo z novimi tehnologijami, sile razvoja digitalizacije opisuje Vladimir Danailov, direktor sofijske investicijske agencije. V bolgarski prestolnici se ustanavljajo tudi mednarodna podjetja, ki si želijo kos digitalizacijske pogače. Digitalizacija bi mesto naredila pametno, povečala produktivnost, se borila proti negativnim demografskim trendom in izboljšala storitve za prebivalce in podjetja.

»Vse je lahko digitalizirano. Tehnologija obstaja, ampak če se s tem ne strinjajo prebivalci, nismo ničesar naredili,« je uspeh digitalizacije na Dunaju komentiral Jörg Neumayer, član dunajskega parlamenta in občinskega sveta, odgovoren za digitalizacijo, medije in izobraževanje. »Mest pa ne bomo mogli docela digitalizirati, če ne bomo spremenili načina dela,« je prepričan Robin Heilig iz mestne občine Dunaj.

 

Več iz rubrike