Kako bolj odgovorno ravnati z viri?

Potočnik, ki se je nekoč zavzemal, da bi morali biti okoljski, ekonomski in socialni steber enako ovrednoteni, danes meni, da bi moral biti ves sistem podrejen ekosistemu.

Raba virov v gradbeništvu bo naraščala, saj bo človeška vrsta, ki naj bi do leta 2050 štela 9,7 milijarde pripadnikov, nekje morala živeti. A več kot 50 odstotkov mest, ki bodo do sredine stoletja večinoma zrasla v nerazvitem svetu, še ni zgrajenih.

»V letu 2009 smo uničili za 7,3 bilijona dolarjev naravnega kapitala, kar je pol bruto domačega proizvoda ZDA. Z okoljskega in ekonomskega vidika se je povečalo razslojevanje, družbeni strošek pa je 21 milijonov ljudi, ki so žrtve prisilnega dela,« opozarja. Zato bi morali več vlagati v učinkovito rabo virov in jih uporabljati, dokler je mogoče, poudarja Potočnik, ki je nekoč sicer zagovarjal recikliranje, a je ugotovil, da je to »najboljša izmed slabih možnosti« in da sta obnova in ponovna raba veliko boljši. »Z obnovo motorja bi se toplogredni plini zmanjšali za 50 odstotkov, raba vode za 90, porabljena energija pa za 80 odstotkov.« Podobno bi naravnim virom lahko prizanesli, če bi vestno reciklirali mobilne telefone – iz 41 pametnih telefonov dobimo en gram zlata, kar ni malo, če upoštevamo, da jih recikliramo manj kot desetino. Samo v EU bi z recikliranjem pametnih telefonov lahko dobili 2,6 tone zlata in 25 ton srebra.

AFP

Z rastjo mest …

Odgovorno ravnanje z viri, ki v nasprotju s podnebnimi spremembami šele zdaj dobiva svoj prostor pod soncem, je ključno, saj jih porabimo vse več. Letna raba mineralov se je povečala za 27-krat, fosilnih goriv za 12-krat, gradbenih materialov za trikrat, opozarja Mednarodni panel za vire (IRP), ki mu sopredseduje Potočnik. Tveganje narašča tudi pri upravljanju z zemljo in podnebnih spremembah, kar je tesno povezano s kmetijsko dejavnostjo. »Degradiranih je 60 odstotkov ekosistemov in 33 odstotkov prsti,« Potočnik niza podatke. Pri ravnanju z gnojili in biotski raznovrstnosti pa smo že presegli mejo. Evropa in Severna Amerika sta od leta 1995 tudi neto prejemnici vseh materialov, razlog za njihovo večjo porabo pa je razcvet gospodarstva. V luči slednjega najbogatejše države porabijo desetkrat več materiala kot revne, pri čemer se je produktivnost različnih materialov od leta 2000 zmanjševala. Do leta 2050 bomo potrebovali 180 milijonov ton materiala na leto, kar je trikrat več kot danes. »Ključ rasti v zadnjih štiridesetih letih so gradbeni materiali, trgovina pa je najhitrejši spodbujevalec in dejavnik te rasti,« opozarja Potočnik. Predvsem bo naraščala raba virov v gradbeništvu, saj bo človeška vrsta, ki naj bi do leta 2050 štela 9,7 milijarde pripadnikov, nekje morala živeti. A več kot 50 odstotkov mest, ki bodo do sredine stoletja večinoma zrasla v nerazvitem svetu, še ni zgrajenih.

… bo raslo povpraševanje po cementu

Gradbeništvo ima velik vpliv na okolje, ki sega od izkoriščanja naravnih virov, proizvodnje in prevoza materialov do gradnje in rušenja stavbe. Britanski svet za zeleno gradbeništvo ocenjuje, da gradbeni sektor porabi več kot 400 milijonov ton materiala na leto. Njihovi ameriški kolegi pa so ugotovili, da gradbeni sektor porabi kar 40 odstotkov vse svetovne energije.

Janez Potočnik, predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change: Ne vemo, koliko BDP je dobre in koliko slabe rasti, ker tega nismo nikoli izmerili.

Z razcvetom gradbeništva, napovedujejo strokovnjaki, bo naraščalo povpraševanje po nepogrešljivem veznem členu – cementu. Kitajska ga je v letih 2012 in 2013 porabila več kot ZDA v celotnem 20. stoletju, zanimivost navrže Potočnik. Proizvodnja cementa danes ustvari pet odstotkov izpustov ogljikovega dioksida, z rastjo industrije na Kitajskem h globalnemu segrevanju prispeva kar štiri odstotke. Težave pa bodo še večje, opozarjajo strokovnjaki. Z letno proizvodnjo več kot 2 milijardi ton naj bi cement do leta 2050 dosegel štirikratno vrednost iz leta 1990. Razlog za povečano povpraševanju po cementu je po mnenju Karen Scrivener iz švicarskega laboratorija zveznega inštituta za tehnologijo njegov majhen ogljični odtis. »Če bi cement nadomestili z drugim materialom, bi slednji imel večji ogljični odtis,« je dejala v pogovoru za Royal Society of Chemistry. Prepričanje, da bi bila gradnja z železom boljša, je napačno, opozarja: »Razlog za večji ogljični odtis cementa je v vse večji uporabi.« Raziskava Kleiwerks ji pritrjuje: beton, aluminij in železo so odgovorni za velikanske količine izpustov ogljikovega dioksida.

AFP

Trg ne odslikava resničnih razmer in stroškov

Da bi lahko vse materiale čim dlje uporabljali, je treba popolnoma spremeniti ekonomski model, je pristavil Potočnik. Vendar teh sprememb ne bi prepustil nevidni roki trga. Ta po njegovih besedah v svojih izdelkih in storitvah ne odslikava resničnih razmer in stroškov. Poudarja, da učinkovito ravnanje z viri ni nujno tudi ekonomsko učinkovito, kar je največja težava. Zato bi morali upoštevati eksternalije. Slednje so danes največja težava, saj kratkoročno povečajo stroške, za katere mnogi mislijo, da ne obstajajo. A so tukaj – v obliki toče, ki uniči pridelek, poplave, požara, stroškov zdravljenja bolezni zaradi onesnaženega zraka ... »Ne vemo, koliko BDP je dobre in koliko slabe rasti, ker tega nismo nikoli izmerili,« pravi Potočnik. Prepričan je tudi, da bi lahko učinkovito upravljanje virov izboljšali z organizirano akcijo. In tukaj je ključno krožno gospodarstvo, v okviru katerega razmišljajo sistemsko – kako vzdrževati vrednost virov čim dlje v proizvodnji. Evropska unija krožno gospodarstvo podpira tudi finančno. Pa bo EU s 600 milijoni evrov do leta 2020, kolikor jih je predvidenih za krožno gospodarstvo, uspelo narediti čudež?

AFP

Bliža se konferenca o krožnem gospodarstvu

V Ljubljani (na Ljubljanskem Gradu) in Mariboru Mariboru (v hotelu Habakuk) se bo 11. in 12. maja odvijala druga mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu - 2nd Circular Change. Na dvodnevnem dogodku se bodo domači in tuji strokovnjaki poglobili v tematiko povezano z omogočanjem krožne transformacije. Namen mednarodnega srečanja, ki je rezultat številnih partnerstev in prinaša celovit pogled na izzive sistemskega prehoda v nov gospodarski koncept, so procesi transformacije v krožne poslovne modele. Dobršen del programa zato sestavljajo uspešni primeri in zgledi tehnoloških, poslovnih in družbenih inovacij na področju prehoda v krožno gospodarstvo iz različnih evropskih držav. »Ustvarjajo jih vizionarji, podjetniki, managerji, raziskovalci in avtorji ter politiki in oblikovalci potrebnih politik za uspešno krožno tranzicijo, torej vsi tisti, ki tvorijo pogonsko silo prehoda v krožno gospodarstvo,« so zapisali organizatorji konference, platforma Circular Change. V dveh dneh pričakujejo prek 400 udeležencev tega mednarodnega dogodka, ki Slovenijo umešča med najbolj dejavne države v EU na področju prehoda v krožno gospodarstvo.