Kako bi lahko izboljšali slovenski izvoz

Izvoz je bil tudi lani gonilo slovenske petoodstotne gospodarske rasti, če ne bo mednarodnih pretresov, bo enako tudi letos. Lani je bila blagovna menjava v Sloveniji najvišja v zadnjih letih. Izvoz se je okrepil za 13,1 odstotka, na 28,2 milijarde evrov, uvoz pa za 14,2 odstotka, na 27,5 milijarde evrov, kažejo podatki državnega statističnega urada. Presežek v blagovni menjavi s tujino je torej znašal 0,7 milijarde evrov, kar je po letu 2016 drugi največji presežek po letu 2000.

»V prihodnjih letih je predvideno postopno zniževanje realne rasti izvoza na okoli šest odstotkov. Pri tem naj bi zaradi povečanega domačega povpraševanja rast uvoza lahko tudi v prihodnje nekoliko presegala rast izvoza,« napoveduje Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke.

Po njegovih besedah se v svetovni trgovini uveljavljajo nova merila izvozne uspešnosti države, predvsem količnik domače dodane vrednosti v izvozu. »Ta kaže, da ima Slovenija glede na regijo relativno nizek količnik, kar po eni strani kaže na visoko vpetost v mednarodne proizvodne verige, to pa izhaja iz majhnosti gospodarstva. Po drugi strani pa lahko kaže tudi – kar je manj optimističen pogled –, da slovenski izvozniki pogosto nimajo vodilnih položajev v mednarodnih verigah, ampak so le vmesni členi, podizvajalci,« opozarja Svilan.

Podjetja v tuji lasti imajo dodano vrednost na zaposlenega za skoraj četrtino večjo kot podjetja v večinski slovenski lasti.

Skoraj 40 odstotkov slovenskega izvoza so leta 2016 predstavljali srednjetehnološko intenzivni proizvodi, okoli petino visokotehnološki in nekaj odstotnih točk manj nizkotehnološki, kažejo podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Delež srednjetehnoloških proizvodov je v izvozu podoben kot leta 2000 in stagnira. »Ta segment proizvodnje ostaja mednarodno konkurenčen, saj je bila nominalna letna rast izvoza v zadnjem desetletju višja od povprečne rasti tako novih članic kot povprečja EU,« pojasnjuje Svilan. Po drugi strani pa se veča delež visokotehnoloških izdelkov in manjša delež nizkotehnoloških. »Rast segmenta visokotehnoloških proizvodov je po deležu v izvozu nad povprečjem EU, vendar Slovenija zaostaja za rastjo novih članic,« dodaja.

Dodana vrednost slovenskega izvoza je nižja, kot bi lahko bila, če bi ustvarila več visokotehnološkega izvoza, kažejo kazalniki globalizacije državnega statističnega urada.

Uroš Hočevar

Sibil Svilan omeni še eno ugotovitev glede ustvarjanja dodane vrednosti. Podjetja v tuji lasti, ki so ustvarila skoraj 40 odstotkov celotnega slovenskega izvoza v letu 2016, imajo dodano vrednost na zaposlenega skoraj četrtino večjo kot podjetja v večinski slovenski lasti.

V zadnjih letih se je sicer povečevala dodana vrednost v segmentih, za katere je načeloma značilna nizka ustvarjena dodana vrednost, v dejavnostih z visoko dodano vrednostjo pa ni opaziti nadaljnjega prispevka k rasti, opozarja Svilan: »Pomembno je, da so v časih gospodarske krize dejavnosti z nizko dodano vrednostjo veliko bolj ranljive zaradi pritiskov na vzdržnost marž.«

Nujno boljše sodelovanje med podjetniki

Strategija pametne specializacije želi v veliki meri pospešiti opredelitev dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, ugotoviti njihove omejitve za mednarodno širitev in prepoznati ustrezne ukrepe. »Slovensko gospodarstvo mora tudi bolj izkoristiti prednosti visoke tehnologije. Praviloma hitra rast produktivnosti lahko omogoči hitrejšo gospodarsko rast. Hkrati tehnološko vodilni položaj na trgu omogoča večji manevrski prostor pri določanju cen in marž. Ne nazadnje raziskave potrjujejo prisotnost bolj kakovostnih delovnih mest v panogah z visokotehnološko izpopolnjenostjo,« dodaja Svilan.

Nujni bodo boljše sodelovanje med podjetniki, izmenjava podatkov o poslovnih priložnostih in nastopih na tujih trgih ter konsolidacija.

Vendar visokotehnološki izdelki zahtevajo visoke stroške za razvoj in tehnologijo. Tudi konkurenca se zelo hitro prilagaja, tako da lahko konkurenca in hiter napredek produktivnosti povzročita hitro padanje prodajnih cen in marž, opozarja Svilan: »Zato bodo za premagovanje fiksnih vhodnih stroškov nujni boljše sodelovanje med podjetniki, izmenjava podatkov o poslovnih priložnostih in nastopih na tujih trgih ter konsolidacija na segmentih, kjer skupen nastop omogoča večjo razpoznavnost, tržno moč in kritično maso za doseganje ekonomij obsega.«

Odgovor na krizo povezovanje v globalne verige

Za slovenska podjetja je nujno vključevanje v mrežo globalnih preskrbovalnih verig, vključena pa so predvsem v verige dobaviteljev avtomobilske industrije. Tu je zanje še veliko priložnosti, saj proizvajalci iščejo nove partnerje. Agencija Spirit, denimo, bo predvidoma konec marca ali v začetku aprila skupaj z avtomobilskim proizvajalcem Hyundai organizirala predstavitve slovenskih dobaviteljev. Korejski koncern namreč želi razširiti svojo mrežo dobaviteljev v Sloveniji.

»Biti člen globalne preskrbovalne verige, zlasti visokotehnoloških panog, je ena od rešitev, ki pomeni biti del konkurenčnega trga vmesnih proizvodov. Povezovanje v globalne preskrbovalne verige pa lahko pomaga slovenskim izvoznikom prebroditi prihodnjo krizo,« poudarja Svilan.

Kljub vsemu pa je visoko dodano vrednost, dodaja Svilan, mogoče doseči pri vsaki zahtevnostni stopnji proizvodnje – edina pogoja sta doseganje stroškovne učinkovitosti in dobičkonosnosti. »Tu imajo slovenska podjetja še veliko prostora,« pravi predsednik uprave SID banke, ki slovenskim izvoznikom ponuja finančne produkte.