Kaj se v luči avtomatizacije dogaja z domačo delovno silo?

Potem pa še varilce, elektroinštalaterje, prodajalce, delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah, kuharje, skladiščnike in uradnike za nabavo in prodajo, delavce za preprosta dela pri nizkih gradnjah, varnostnike, strokovne sodelavce za zdravstveno nego, elektromehanike, tesarje itd., so nam povedali na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Še vedno manjka tudi delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, ugotavlja kvalitativna raziskava Poklicni barometer, ki jo je izvedel zavod in katere cilj je ugotoviti in prikazati predvidena gibanja na trgu dela. Ob tem na zavodu poudarjajo, da v tem primeru sicer ne govorijo o izrazitem primanjkljaju. Ta primanjkljaj sta prikazali le dve območni službi, in sicer OS Ljubljana in OS Trbovlje, nadalje pojasnjujejo. »Povpraševanje je bilo sicer v prvih dveh mesecih precejšnje, vendar je to posledica velikega zaposlovanja za določen čas. Skoraj 80 odstotkov prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili zavodu v januarju in februarju za delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, je bilo za določen čas. Dejstvo je, da imajo delodajalci težave pri iskanju tega kadra, vendar je razlog za tako stanje praviloma v pogojih dela. Gre za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni in za katere je značilen neugoden delovni urnik,« razlagajo.

Avtomatizacija tako ne ogroža vseh preprostih del. Po podatkih zavoda je bilo največje pomanjkanje delavcev za preprosta dela v predelovalnih industrijah v proizvodnji kovinskih izdelkov (razen strojev in naprav), proizvodnji živil ter v industriji popravil in montaže strojev in naprav, v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic ter proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas. Glede na trende je na mestu vprašanje, kakšne kvalifikacije bodo morali imeti delavci prihodnosti. Te sicer strokovnjaki in analitiki ugotavljajo na podlagi trenutnih razvojnih trendov in izzivov. Ob tem upoštevajo ne le globalizacijo in avtomatizacijo, ampak tudi staranje prebivalstva ter ekološke izzive. Svetovni gospodarski forum napoveduje, da bo avtomatizacija v letu 2025 nadomestila tretjino delovnih mest, in sicer ne le v proizvodnji, temveč v industriji bančništva in finančnih storitev, potovanj in prostega časa, tehnologiji in zavarovalništvu. Bo pa po drugi strani avtomatizacija odpirala možnosti za delo informatikov, spletnih oblikovalcev, matematikov, arhitektov, pa tudi družboslovcev, predvsem podatkovnih analitikov, ocenjujejo na zavodu: »Obstali in razvijali se bodo poklici, ki so usmerjeni v delo z ljudmi, česar, vsaj z današnjim znanjem, avtomatizacija še ne more nadomestiti. Poklici v zdravstvu, socialni oskrbi in izobraževanju bodo predvidoma obstali, vendar se bo način izvajanja bistveno spremenil, tako da bodo vključevali vseživljenjsko učenje.«
Med ključne kompetence za uspeh na trgu dela v prihodnosti sodijo digitalne veščine, komunikacija, sodelovanje, ustvarjalnost, globlje razumevanje pomena, delo s podatki, multidisciplinarnost …