Kaj o beli knjigi in prihodnosti Evropske unije menijo izvozno usmerjeni slovenski gospodarstveniki?

ANKETA:

Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke

Pixabay

»Za Krko kot izrazitega izvoznika je pomembno, da imamo neoviran dostop do čim več evropskih trgov. Oblika sodelovanja med EU in Veliko Britanijo bo še nekaj časa negotova, vendar negotovost na našo prisotnost na tem trgu ne bo imela negativnega vpliva. Izboljšanje odnosov med ZDA in Rusko federacijo bi morda pozitivno vplivalo na gospodarsko klimo, predvsem pa bi pozitivno vplivalo na gospodarsko klimo in na farmacevtski sektor pričakovano izboljšanje odnosov med Evropsko unijo in Rusijo.« 

Tanja Skaza, solastnica in direktorica Plastike Skaza

Pixabay

»Evropska unija zagotovo potrebuje spremembe, kot jih nenehno potrebuje vsak posameznik, podjetje, gospodarstvo in družba nasploh. Brez sprememb ni napredka, in na to dejstvo je EU pozabila. Kam od petih predlogov se bo obrnil kompas naše skupne poti, je težko napovedati, saj se je bela knjiga šele dobro razgrnila. Edino gotovo je, da EU ne bo več takšna, kot je danes. Zato prvi scenarij bele knjige ni verjeten, prav tako ima malo možnosti drugi predlog, ki sicer ohranja skupni trg, a omejuje pretok ljudi. Ljudje vidijo v svobodi gibanja pomembno evropsko vrednoto. Veliko se govori o Evropi dveh hitrosti, ki je že danes dejstvo in ga najbolj vidimo v tretjem predlogu. Tisti, ki zmorejo in želijo več, lahko naredijo več. Toda tudi velike države za uspešno gospodarsko rast potrebujejo uspešne male države, zato prevelik razkorak ni rešitev. Podjetniško gledano sta nam blizu četrti in peti scenarij. Slednji pravi, da delovanje EU temelji na tem, da naredimo skupaj manj, vendar tisto bolje in učinkoviteje, in pomeni precejšen premik prav v segmentu, kjer je bila EU deležna največjih kritik, torej pri učinkovitosti in rezultatih. Peti scenarij je po mojem najbolj povezovalen in bi v današnjem destruktivnem, nasilnem svetu pomenil velik premik na globalni vrednostni lestvici. Ne glede na to, kakšna bo prihodnost, bo EU še vedno delovala na podlagi stališč velikih, vplivnih in finančno močnih držav. Vpliv brexita bomo čutili v primeru, da bi britanska podjetja po izstopu iz EU zmanjšala obseg naročil pri podjetjih, za katera razvijamo in dobavljamo naše izdelčne znamke. Glede mednarodnih diplomatskih odnosov pa vsekakor velja za vse države, še posebej pa za velike in vplivne, da dobri odnosi krepijo aktivnosti vseh družbenih sistemov, tudi gospodarskih. Ob dobri globalni gospodarski klimi si obetamo rast tudi v naši panogi.« 

Dr. Denis Mancevič, namestnik predsednika uprave in CEO Skupine SIJ

Pixabay

»Gospodarstvo potrebuje predvsem agilno in globalno konkurenčno unijo, ki se zna zelo hitro in učinkovito prilagajati spremenljivim razmeram v mednarodnem okolju. Begunska kriza je nazorno pokazala, da trenutno ni tako ter da evropski voditelji ne zmorejo pravočasno zaznati niti mednarodnih sprememb, kaj šele iskati učinkovitih kolektivnih ukrepov za upravljanje s temi spremembami. To je alarmantno za gospodarstvo, saj se povečujejo najrazličnejša tveganja pri upravljanju, na katera bi morali imeti bistveno več vpliva, kot ga trenutno imamo. Prav tako se EU ni nič naučila iz zadnje svetovne finančne krize, saj se vzorci takratnega ravnanja nevarno ponavljajo. To se kaže v (pre)počasnem okrevanju evropskega gospodarstva. Slednje je po eni strani premočno birokratizirano, po drugi pa premalo prožno, da bi se lahko hitro preoblikovalo in ustvarjalo nova zdrava jedra, ki bi bila globalno konkurenčna ne samo ZDA, temveč tudi drugim razvijajočim se gospodarstvom. Napovedani brexit ne bo pomembneje vplival na poslovanje Skupine SIJ, saj Velika Britanija ni med našimi ključnimi izvoznimi trgi. Otoplitev odnosov med Rusijo in ZDA bi nedvomno vodila tudi v izboljšanje odnosov med Rusijo in EU, kar bi pozitivno vplivalo na evropsko gospodarstvo, ki je z ruskim trgom bistveno bolj povezano kot z ameriškim.«

Janez Škrabec,  direktor Rika

Pixabay

»Za izvoznike, ki večino prihodkov ustvarimo na tujih trgih, je v nadaljevanju zelo pomemben enoten in močan skupen trg EU, prost pretok blaga, delovne sile in storitev. Za Slovenijo kot majhno, odprto gospodarstvo bi bilo zato večje sodelovanje med državami članicami zagotovo najboljša pot, ki jo predvideva tudi eden od petih scenarijev bele knjiga o prihodnosti EU. Vendar smo že v okviru GZS člani ugotavljali, da je njegova uresničitev žal še vedno preveč krhka. Gospodarstveniki upamo, da ne bo novih izstopov, prav tako si ne želimo ne federativne Evrope ne Evrope različnih hitrosti, zreducirane zgolj na prostotrgovinsko območje. Zagotovo ima izstop Velike Britanije iz EU slabe učinke na poslovanje, morebitne dajatve (carine) in omejitve pri pretoku dela – montažo hiš na primer opravljamo s slovenskimi izvajalci – bodo poslabšale našo konkurenčnost. Seveda pa je vse odvisno od tega, kakšen sporazum bosta dosegli EU in Velika Britanija. Dobri politični odnosi vselej zagotavljajo tudi stimulativno gospodarsko ozračje. Slovenija in Ruska federacija tradicionalno negujeta korektne in naklonjene politične ter diplomatske odnose, kar se posredno kaže v stopnjevani rasti gospodarskega sodelovanja. Nedavni obisk predsednika Pahorja v Moskvi je bil gotovo spodbuden za vse nadaljnje gospodarsko sodelovanje med državama. Prav zato si želim tudi pozitivnih odnosov med ZDA in Rusijo. Kot podjetnik se srečujem z mnogo večjimi in manjšimi vplivi, ki nenehno oblikujejo razmere na trgih in v poslovanju. Z visoko stopnjo fleksibilnosti in vztrajnosti in predanostjo poslanstvu se pač moramo naučiti tudi turbulentne vožnje med Scilo in Karibdo v uresničevanju svojih ciljev.«