Kaj kupimo s povprečno plačo?

Vsi se zavedamo, da cen, ki so veljale pred dvajsetimi in več leti, preprosto ne moremo primerjati z današnjimi. Zaradi inflacije so se seveda spremenile tudi plače – a zdi se, da imamo za cene precej boljši spomin kot za plače. Sam se še dobro spominjam, ko smo bencin točili za manj kot sto takratnih tolarjev za liter. Koliko so takrat znašali moji prihodki ali približno koliko je takrat znašala povprečna plača, ne znam po spominu oceniti. Če upoštevamo le številke, te marsikoga presenetijo. Leta 1991 je povprečna neto plača v Sloveniji znašala 43 evrov (preračunano po menjalnem razmerju 1 evro = 239,63 tolarjev), že naslednje leto je bila 128 evrov, leta 2000 je prvič presegla 500 evrov, leta 2014 pa tisočaka.

36 kilogramov kave smo s povprečno slovensko plačo lahko kupili ob osamosvojitvi.

Inflacija je bila takoj ob osamosvojitvi sicer zelo visoka – leta 1991 kar 247-odstotna, leto pozneje 92,9-odstotna in šele leta 1995 se je merila v enomestni številki. Šlo je pač za prehod iz skupne države v recesiji s hiperinflacijo v novo državo, kar je za slovenska podjetja, ki so prehajala v tržno gospodarstvo, pomenilo tudi veliko izgubo južnih trgov. A že na začetku 90. let so plače začele rasti hitreje od cen. Ob tako visoki inflaciji je čez palec težko oceniti, ali so bile takratne plače v primerjavi s sedanjimi slabe, solidne ali dobre. Morda nam še najboljšo predstavo da primerjava, kaj smo s povprečno plačo lahko kupili takrat in kaj danes.

Igor Zaplatil

Ob osamosvojitvi bi si s povprečno plačo lahko kupili 397 kilogramov črnega kruha, lani precej več, 557 kilogramov. Podobno je z drugimi osnovnimi živili: pšenične moke bi takrat za povprečno plačo dobili 693 kilogramov, lani pa veliko več kot tono – 1374 kilogramov.

Če je bila prava kava pred osamosvojitvijo pravo črno zlato, ki ga je bilo res težko dobiti, se je to poznalo tudi še nekaj let pozneje. Leta 1991 bi za celotno povprečno plačo lahko kupili zgolj 36 kilogramov kave, lani pa bi v takem primeru kar težko nosili nakupovalne vrečke – kupili bi lahko kar 131 kilogramov kave.

Leta 1998 bi si v lokalu s povprečno plačo lahko privoščili 157 velikih pic. In koliko več bi jih dobili lani? Nič. Celo manj - dobili bi jih 151.

In če smo začeli s pico – koliko več jih lahko pojemo danes? Statistični urad cene pic beleži šele od leta 1998 in takrat ste si jih v lokalu s povprečno plačo lahko privoščili 157. In koliko več bi jih dobili lani? Nič. Celo manj – dobili bi jih 151. Pa prej omenjen črni kruh in pšenična moka, kakšna je sprememba od leta 1998? V primerjavi s picami sicer pozitivna, a niti približno ne tako velika kot v prvih letih po osamosvojitvi. Statistika torej kaže, da so realne plače najbolj rasle kmalu po osamosvojitvi v devetdesetih letih, cene pa so se bolj zvišale po prevzemu evra oziroma z izbruhom finančne krize, ki se je zgodila kmalu po tem. Ena najopaznejših stvari, ki se je podražila prav zaradi prevzema evra, je bila skodelica kave v lokalu. V obdobju 2006–2008 se je podražila za več kot 40 odstotkov. Sam prevzem evra je glede inflacije zanimiv pojav; prevzem je bil inflacijski šok, delno tudi zato, ker se je izteklo obdobje, ko smo morali inflacijo nujno držati navzdol, da smo sploh izpolnili pogoje za prevzem evra, hkrati pa smo s prevzemom problem inflacije skoraj rešili.

Igor Zaplatil

Razen v letu prevzema, ko je inflacija znašala 5,6 odstotka, po tistem ni več dosegla treh, čeprav je bila prej kar pereč slovenski problem.

Pogled na podatke nam pove, da smo v tistih letih prevzema evra in izbruha finančne krize za povprečno plačo dobili manj kot leto prej, a smo do zdaj to že več kot nadoknadili. Leta 2006 je bila povprečna plača na primer enakovredna 1274 kilogramom pšenične moke, dve leti pozneje pa le še 978 kilogramov. Podobna, še opaznejša je bila zgodba pri jedilnem olju: od 542 litrov leta 2006 je povprečna plača dve leti pozneje prinesla le še 404 litre (lani pa 551 litrov). Pri nekaterih živilskih izdelkih so spremembe od osamosvojitve do danes res izrazite (s povprečno plačo je zdaj mogoče kupiti trikrat toliko svinjine kot takrat, zelene solate še več), najdemo pa tudi redke izdelke, ki kažejo drugačno sliko; leta 1991 bi lahko kupili 192 vstopnic za kino, lani pa le 186.

Razlike so še posebno velike pri tehničnih izdelkih; ob osamosvojitvi celotna povprečna plača ne bi zadoščala za nakup pralnega stroja, lani bi si lahko kupili dva, pa še bi vam nekaj ostalo. Za povprečni televizor bi takrat morali delati skoraj 339 ur, lani pa malo manj kot 92 ur (povprečni televizor je zdaj precej boljši od takratnega).

Za manjši osebni avtomobil znamke Renault bi takrat delali 463 delovne dni, lani pa 239.

Igor Zaplatil

Vse omenjeno se torej nanaša na povprečno slovensko neto plačo. Bruto plača se je v času od osamosvojitve zviševala hitreje od neto plače. Ob tem je smiselno omeniti, da je imelo lani 62,7 odstotka zaposlenih mesečno neto plačo nižjo od povprečja.

Kolikšen delež pa je imel precej visoke plače, torej tiste, ki po statističnem uradu spadajo med najvišje (kar pomeni vsaj 1709 evrov neto)? V javnem sektorju je bilo takih 18,1 odstotka moških in 10,4 odstotka žensk, v zasebnem sektorju je bil delež takih zaposlenih precej manjši (8,7 odstotka moških in 7,2 odstotka žensk).

Zanimiv je tudi pogled na to, v katerih panogah je bil največji delež zaposlenih s plačo, višjo od slovenskega povprečja. Na vrhu se znajde preskrba z električno energijo, plinom in paro, sledijo finančne in zavarovalniške dejavnosti, rudarstvo ter informacijske in komunikacijske dejavnosti. V katerih panogah pa je bilo najtežje priti do plače nad slovenskim povprečjem? Najmanj takih je bilo lani v gostinstvu ter gradbeništvu.

Igor Zaplatil

Statistični pregled torej pokaže, da danes s povprečno plačo lahko kupimo več kot ob osamosvojitvi, a to nikakor še ni vzrok, da bi se lahko zadovoljno potrepljali po rami, kako uspešni smo. V tem obdobju smo sicer zmanjšali zaostanek za najrazvitejšimi v Evropi, a pogled na podobne države pokaže, da so rasle hitreje od nas: Češka, Slovaška, Poljska in Madžarska so od naše osamosvojitve svoj zaostanek za nami precej zmanjšale.

Igor Zaplatil