Kaj gospodarstvu prinaša leto 2017

Slovenija je, vsaj na videz, postala privlačnejša za tuje investitorje. Magna Stayr je pred vrati, Yaskawa Electric je napovedala investicijo, Panasonic je kupil manjšinski delež Gorenja. Po napovedi vlade je pričakovati druge nove investicije. Pozitivne tendence zaznava tudi anketa, ki jo za Spirit opravljajo na FDV. Gre zgolj za navidezen/naključen premik na bolje ali se je Slovenija dokončno uvrstila med države, ki so privlačne za tuje neposredne investicije? Smo priča začetkom trenda njihove odločnejše rasti?

Težko je na podlagi nekaj tujih investicij celoviteje presojati, ali so spremembe naključne ali dolgoročnejše. Verjetno je res, da je Slovenija v zadnjem času postala nekoliko bolj zanimiva za tuje vlagatelje, saj plače v naših konkurentkah že nekaj časa rastejo hitreje kot pri nas. Res pa je tudi, da se za investicije v Sloveniji odločajo predvsem vlagatelji, ki so pri nas že nekaj časa in dobro poznajo tako naše prednosti kot slabosti. To velja za japonsko Yaskawo. Pomembna izjema v tem pravilu je predvidena investicija Magne Steyr, kjer igrajo ključno vlogo geografska bližina Gradca, lokacija na križišču transportnih poti ter precejšnje zaledje kakovostne in razmeroma poceni delovne sile. Za Slovenijo je investicija pomembna ne le zaradi števila delovnih mest, temveč tudi zaradi njihove strukture. Šlo bo namreč za zaposlitve v industriji, ki običajno prinesejo nova delovna mesta tudi v drugih segmentih gospodarstva, kar je še kako koristno in potrebno.

Parlament je na predlog vlade ponovno uvedel 2. januar kot dela prost dan. Letošnja davčna reforma se je izkazala za manj ambiciozno, kot je pričakovalo gospodarstvo. Zdi se, da se politika preveč posveča malenkostnim spremembam, izogiba pa se večjim zakonodajnim ukrepom, ki bi dali gospodarstvu zagon (trg dela, poenostavljanje postopkov, davčna reforma). Katera so najpomembnejša področja, na katerih bi morala vlada ukrepati v 2017, in kateri so najzahtevnejši ukrepi pred to ali naslednjo vlado?

Žal tega predloga ne morem oceniti drugače kot demagoškega, v obliki nekakšnega božičnega ali novoletnega darila. Koalicija je to storila izrazito nespretno. Kar zadeva bolj resne stvari, se čedalje bolj jasno kaže, da obstoječa koalicija ni ne pripravljena ne sposobna izpeljati resnih in politično občutljivih reform ter projektov. Tipičen primer je zdravstvena reforma, medtem ko pokojninske reforme sploh ni na vidiku, saj menda do leta 2020 ni potrebna. To pomeni le, da smo se že kar navadili na 1,5 milijarde evrov plačil iz letnega proračuna za zdravstveno blagajno. Edina izvedena reforma sedanje vlade, vsaj imenuje se tako, je tista na področju davkov, kjer so korekcije sicer koristne, a nič več kot to. Tudi na področju javnih investicij so težave, med njimi na primer drugi tir, ki naj bi bil vladni paradni projekt. Vlada je po stavki v Kopru odstopila od financiranja projekta na podlagi javno-zasebnega partnerstva, ki je bil kljub številnim opozorilom že v osnovi amatersko zastavljen. Očitno se bo zdaj našel tudi javni denar za ta projekt, za katerega je nekdanji finančni minister trdil, da ga ni.

ECB je oktobra objavila pričakovanja strokovnjakov o inflaciji, gospodarski rasti in zaposlenosti v območju evra. Pričakuje se, da bodo referenčne obrestne mere ostale okoli ničle, da pa se bo končno nekoliko povišala inflacija. Gospodarska rast naj bi se kljub temu nekoliko ohladila, brezposelnost pa še naprej padala. O Sloveniji se zdi, da se bo trend solidne, a nespektakularne rasti nadaljeval. Kakšna so vaša pričakovanja za 2017? Kateri sektorji bodo dominirali? V čem vidite nevarnost?

Svetovno gospodarstvo naj bi nadaljevalo solidne trende iz preteklega poletja. Optimizem v razvitem svetu se opira na dva temelja: zgodovinsko nizke obrestne mere, ki bodo v EU ostale na obstoječi ravni, v ZDA pa so se začele zviševati; in manj restriktivna fiskalna politika v EU ter Trumpov ekonomski program, ki obljublja rast vlaganj v infrastrukturo in krepitev potrošnje. Napovedovanje za dve, tri leta vnaprej je zaradi močno povečanih geopolitičnih tveganj veliko bolj tvegano. Veliko je neznank o ZDA pod Trumpom in o njegovem odnosu do globalizacije, svetovne trgovine ter varnosti. Na tej strani Atlantika se številne države pripravljajo na volitve, kar bo skupaj s pogajanji o brexitu močno opredeljevalo prihodnost Evrope in območja evra.

Z izvolitvijo Donalda Trumpa, brexitom, dobrimi predvolilnimi obeti za Marie Le Pen človek dobi vtis, da svet počasi prihaja v obdobje trgovinskega protekcionizma, antimigracijske politike in poskusov deglobalizacije. Gre za dejanski dolgoročen zasuk, ki bo doletel večino zahodnega sveta, ali kratkoročnejše »lokalizirane« valove političnih ciklov? Kaj bo v letu 2017 za Slovenijo pomenilo nadaljevanje omenjenih političnih procesov?

Brexit in ameriške volitve so brez dvoma zaznamovali leto 2016 in kažejo na to, da je svetovna politično-gospodarska ureditev, vzpostavljena po drugi svetovni vojni, pred velikimi izzivi. Ključni so padanje relativne moči in vpliva ZDA v svetu, povečevanje vloge in moči avtoritarnih režimov, krepitev islamizma in njegova radikalizacija, upadanje zaupanja v etablirane politične elite ter posledično rast populizma. V kontekstu teh dolgoročnih sprememb je realno pričakovati, da se bodo procesi globalizacije, vsaj v oblikah, ki smo jih poznali doslej, spremenili. Medtem ko sta v preteklih desetletjih svetovno gospodarstvo in njegova globalizacija v osnovi temeljila na multilateralizmu, lahko v prihodnjem bolj multipolarnem svetu pričakujemo krepitev regionalizmov vseh vrst. Dogajanja na svetovnem političnem in trgovinskem področju te trende jasno potrjujejo. Slovenija ima kot majhno in odprto gospodarstvo nedvomno interes, da EU uspešno prebrodi ekonomsko in še bolj politično krizo, v katero smo zašli tudi zaradi slabega spoprijemanja z ekonomsko-migrantsko krizo. Za takšno EU se velja potruditi, a treba je biti pripravljen tudi na to, da ne bo šlo vse tako, kot si želimo.