Kaj bo z Guinnessom in Baileys Irish Cream po brexitu?

Pisal se je 23. junij 2016. Zgodovinski dan. Dan, ko so Britanci na referendumu izglasovali izstop iz EU. Glas »za« je povzročil največji padec funta po letu 1985. S tem se je začelo tudi ugibanje, ali bo Združeno kraljestvo ostalo ena najboljših držav za poslovanje. Optimisti so prepričani, da bo. Da bo London še utrdil položaj finančne prestolnice. Skeptiki menijo, da je bil brexit velika napaka, ki bo Otok drago stala. Zakaj?

Britanci niso neumen narod. Že pred 15 leti so preračunali, kaj lahko z brexitom izgubijo in kaj pridobijo. Vsekakor je bilo jasno, da bi se v primeru referenduma vedno odločili za izhod iz EU. Zato sta se tega otepala železna lady Margaret Thatcher in Tony Blair.

Zato, ker bi ukinitev prostega pretoka blaga, ki velja v EU, lahko prinesla daljše uvozne čase in s tem višje cene na trg, katerega valuta je zadnje čase vse bolj volatilna, za izvoznike pa bi začele veljati nove carine. Dokončnega dogovora seveda še ni, a vse bolj kaže, da se bodo morali Otočani pripraviti na »trdi brexit«, vprašanje je namreč, ali bo dogovor – slabši od pričakovanj in zlasti praznih obljub zagovornikov brexita – sploh prišel skozi londonski parlament.

Vodafone, telekomunikacijski velikan, je že opozoril, da bi sedež podjetja lahko prenesli drugam. Odhod je napovedala tudi Toyota. Jaguar Land Rover bo zaradi uvedbe carin manj konkurenčen, ogrožena bodo tudi delovna mesta. Proizvajalec avtomobilov Nissan je zaradi brexita ustavil naložbo v tovarno v Sunderlandu, Siemens pa je začasno ustavil investicijo v vetrnice. »Nekateri so že zapustili Veliko Britanijo, drugi s tem grozijo. Verjetno tudi zato, da bi si s tem izboljšali pogajalski položaj in od britanske vlade izsilili kakšen bombonček za neselitev,« je prepričan dr. Črt Kostevc, profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Tudi pri ponudniku kreditnih kartic Visa tako razmišljajo o odpuščanju in preselitvi v EU. Tesco, britanski trgovec, je medtem v strahu pred povišanimi cenami dobrin sklenil dogovor s podjetjem Unilever. Brexit skrbita tudi Guinness in Baileys.

Jure Eržen

Vpliv brexita na Slovenijo? Preberite TU.

Vsaka 30-minutna zamuda 100 evrov

Mirno lahko rečemo, da je Guinness najslavnejši irski proizvod. Pivo varijo v pivovarni St. James’s Gate v Dublinu, od koder ga pošiljajo po vsem svetu. Pred tem ga s kamioni, ki jih imenujejo »srebrne krogle«, prepeljejo na sever v vzhodni Belfast, kjer ga konzervirajo in vrnejo v Dublin. Diageo, multinacionalka, ki ima v lasti Guinness, pravi, da srebrne krogle 13.000-krat na leto prečkajo mejo. Že 30-minutni ali celo krajši zastoj na meji zaradi carinskega pregleda bi eno samo pot podražil za 100 evrov, je lani pisal časnik Economist.

Črt Kostevc, profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani: Niti ene študije ne poznam, ki bi pokazala, da bo brexit dober za britansko gospodarstvo.

Skupni stroški prevoza zaradi carin in zastojev na meji bi se lahko v enem letu zvišali za 1,3 milijona evrov. Posledično bi se lahko podražil tudi Guinness.

V tej godlji Guinness ni sam. Odprava mejnih nadzorov leta 1993 in varnostnih pregledov leta 1998 je pripeljala do učinkovite otoške ekonomije. Podjetja so enostavno racionalizirala poslovanje. Tako, recimo, sestavine za Baileys Irish Cream (podjetje je prav tako v lasti multinacionalke Diageo) trikrat prečkajo mejo, preden je proizvod nared za izvozne trge. »Prazne steklenice za Baileys gredo iz Dublina na Severno Irsko, kjer jih napolnijo s severnoirskim mlekom, saj tam pridelajo več mleka. Napolnjene steklenice gredo nato v Dublin, od koder jih izvažajo po svetu,« nam je opisala Nina Kojima, dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz Londona. Vprašanje, kako bi lahko to proceduro zajeli v en dogovor, je Nina Kojima, ki je članica medijskega lobija na Downing Streetu, postavila na začetku leta. Kljub zapletenosti meni, da je brexit ekonomsko pozitiven ne le za britansko gospodarstvo, ampak tudi za irsko: »Britanci niso neumen narod. Tako lahko sklepamo, da so že pred 15 leti preračunali, kaj lahko z brexitom izgubijo in kaj pridobijo. Vsekakor je bilo jasno, da bi se v primeru referenduma vedno odločili za izhod iz EU. Zato sta se tega otepala železna lady Margaret Thatcher in Tony Blair.«

Jure Eržen

Konec romantike

Brexit jo lahko konkretno zagode mlečni industriji. Približno četrtina mleka krav na Severnem Irskem gre v predelavo, veliko irskega sira pa v nasprotno smer. Ovce in krave pogosto vozijo čez mejo za zakol. Ekonomije obsega pomenijo, da za večino živil nima nobenega smisla imeti dveh predelovalnih obratov na Otoku, kar pa bi lahko ogrozila »trda meja«.

Padanje valute funta ima pozitiven vpliv na Otoku v času, ko britanska gospodarska rast ni obetavna in je pod dvema odstotkoma. Britanske blagovne znamke se dobro prodajajo. Bolje kaže tudi Rolls Roycu in podjetju Dyson, ki med drugim proizvaja sušilce za roke, sesalce, kuhinjske aparate.

»Imamo ljudi, ki delajo v Monaghanu in živijo v Armaghu. Ne razmišljajo o meji. Vedo, da je na drugi strani drugačna ureditev in valuta, kaj več pa ne,« je za Irish Times dejal Gabriel D’Arcy, vodja LacPatrick, ene najstarejših mlečnih kooperativ na Otoku. Skupina, ki ima 300 zaposlenih, ima skupni letni promet v višini 360 milijonov evrov. Vsako leto kupi 600 milijonov litrov mleka od 1050 kmetov na obeh straneh meje. LacPatrick namreč s 160 milijoni litrov mleka zalaga globalnega prehrambnega in zdravstvenega giganta Abbott, ki mleko v tovarni Cootehill spremeni v formulo za dojenčke. To prodajajo na Kitajskem in Bližnjem vzhodu. Večina mleka za formulo izvira iz Severne Irske, je dejal D’Arcy: »To je britansko mleko, ki ga obdelajo v tovarni na Irskem in dostavijo kupcem.« Evropski trgovinski sporazum namreč določa, da mora formula temeljiti na mleku EU. Po brexitu pa se piše konec mleku iz Severne Irske. Zaradi škandalov z otroškimi formulami so Kitajci izredno občutljivi in previdni, zato so kot ključno sestavino potrdili evropsko mleko, ne pa britanskega, je dejal D’Arcy. Izdelki, ki vsebujejo severno irsko mleko, ne bi bili sprejemljivi niti na enotnem trgu niti v mednarodni trgovini, zato ker Severna Irska ne bo več v EU.

Dvostranska menjava med Irsko in Veliko Britanijo je vredna več kot milijardo evrov na teden. Večina blaga potuje čez irsko morje, veliko pa tudi po kopnem, čez mejo s Severno Irsko. Zanemarljiv ni niti podatek, da Velika Britanija na Irsko izvozi več hrane kot v Kanado, na Kitajsko, Japonsko, v Rusijo, Savdsko Arabijo in Južno Korejo skupaj. Tako sta za zapletenost zadev pri brexitu poskrbeli prav hrana in pijača, ki sta med najbolj občutljivimi izdelki v EU. Michel Barnier, pogajalec evropske komisije o brexitu, je jasno povedal, da bo po brexitu 100-odstotni uvoz živali in živalskih izdelkov iz Velike Britanije predmet mejnega nadzora.

Bi Mayevo lahko odnesla nezaupnica?

Jure Eržen

Kaj brexit pomeni za Veliko Britanijo, bi moralo biti jasno. »Niti ene študije ne poznam, ki bi pokazala, da bo brexit dober za britansko gospodarstvo,« je dejal Kostevc, ki uvršča drugačne napovedi med poskuse igranja na čustva dela volilnega telesa. »Najhujša je negotovost. Nihče ne ve, kakšen bo dogovor, če bo Velika Britanija zreducirana na manj od članic Efte, bo to izredno slabo, saj je obupno odvisna od trga EU. Ob tem ni jasno, ali bo funt še naprej izgubljal vrednost. To je sicer kratkoročno dobro za britanske izvoznike, a slabo za vse, ki izvažajo na Otok,« je poudaril Kostevc, ki pravi, da so Britanci otrpli kot divjad, obsijana z žarometom. Namesto da bi izvajali ukrepe za večjo produktivnost in konkurenčnost gospodarstva, vsi samo čakajo na razplet brexita.

Kaj pomeni brexit za evropsko gospodarstvo, pa je še prezgodaj sklepati. Tudi tu je nejasnosti več.

Med njimi tudi, ali bo zadnja pogodba o brexitu sploh potrjena. Na Otoku so se po predlogu dogovora vrstili odstopi vodilnih političnih igralcev, kar Kostevc pripisuje omejevanju politične škode, saj je postalo jasno, da dogovor o brexitu še zdaleč ne bo tako dober kot obljube zagovornikov izstopa Velike Britanije iz Evrope. Z Nino Kojima smo se pogovarjali prav v času, ko so čakali odstop Michaela Gova, na nitki visi tudi preživetje britanske premierke Therese May. Poskus nezaupnice premierki nazadnje ni uspel. »Potrebnih je 48 pisem konservativcev za nezaupnico, o čemer potem glasuje parlament,« je razlagala Kojimova, ki sicer meni, da bi Mayeva lahko dobila zaupnico, vendar je vprašanje, ali tudi od demokratičnih unionistov (DUP), na katere se zanaša pri glasovanju in ki jim je obrnila hrbet. DUP je severnoirska protestantska in unionistična stranka, ki zagovarja kraljevino in je v opoziciji s Sinn Fé​inom. »Demokratični unionisti z zadnjo pogodbo o brexitu niso zadovoljni,« je razmere orisala Kojimova. Nekaj držav poskuša ponovno odpreti tudi pogajalski proces. Francozi spet načenjajo vprašanje pravice do lovljenja rib v britanskih vodah, Špance zanima vprašanje Gibraltarja.

Bi si Britanci lahko še vedno premislili in zapeljali vzvratno ali v EU ali pa k novemu referendumu? »To možnost je treba odmisliti,« je brez obotavljanja odvrnila Nina Kojima. To bi pomenilo, da bi obrnili hrbet 52 odstotkom volivcem, ki so glasovali za brexit. Podpora brexitu bi lahko bila še višja. Kojimova se je namreč v mesecih pred referendumom vozila naokoli – po mestih Norfolk, Southfolk, Cornwall, krajih, kjer je bil na vsaki hiši obešen napis »vote out«.

Jure Eržen

Zmagovalci ločitve

Padanje valute funta ima pozitiven vpliv na Otoku v času, ko britanska gospodarska rast ni obetavna in je pod dvema odstotkoma. Tudi za prihodnje leto so napovedi pod dvema odstotkoma. Padec je najbolj koristil britanski modni industriji, ki prispeva 20,5 milijarde funtov v državno blagajno, kar je 1,8 odstotka celotnega gospodarstva, je pojasnila Nina Kojima. Na Otoku so namreč doma znane blagovne znamke, kot so Stella McCartney, Alexander McQueen, Roksanda (srbska oblikovalka, ki je znamko registrirala v Angliji), grška oblikovalka Mary Katrantzou, ki je registrirana kot britanska blagovna znamka. »Vsi ti butiki zdaj blestijo, saj si povprečni Evropejci, poleg bogatih z Bližnjega vzhoda in iz arabskih držav ter Kitajcev, zaradi padca funta lahko privoščijo njihove izdelke. Razprodaje so bile vedno okoli 8. decembra, letos so pri Stelli McCartney od 22. novembra, verjetno zato, ker jim ni nič ostalo. Britanske blagovne znamke se dobro prodajajo in so bile lačne te dobre prodaje,« razlaga Kojimova. Bolje kaže tudi Rolls Royceu, ki ne proizvaja le avtomobilov, ampak tudi motorje za britansko in francosko letalsko industrijo. V zadnjih dveh desetletjih Rolls Royce ni uspešno konkuriral Boeingu, imeli so težave. Zdaj so se oblaki razkadili. Podobno se godi podjetju Dyson, ki med drugim proizvaja sušilnike za roke, sesalnike, kuhinjske aparate.

»Priložnosti so bolj ali manj vezane na finančne špekulacije s finančnimi derivati, vezanimi na britanski funt. Vsekakor pa to niso priložnosti, ki bi bile primerne za realni sektor,« na vprašanje, komu je ta ločitev prinesla nove priložnosti, odgovarja Ivanc. Da bi London z ločitvijo lahko postal še bolj privlačna davčna oaza, so že pred časom špekulirali svetovni mediji. Združeno kraljestvo je že zdaj velika »pralnica« denarja v smislu reguliranih davčnih manipulacij in izogibanja plačevanju davkov prek različnih mehanizmov. Ni pa davčna oaza v smislu pranja denarja, saj je to kaznivo. Imajo otok Jersey, Isle of Man, Deviške otoke, Bermude. V tej državi je enostavno 'oprati' denar,« je dejala Nina Kojima in dodala, da zdaj tudi Škoti želijo enak status.
No, ta ločitev ni prinesla le zmagovalcev, ampak tudi poražence. Zaradi brexita so se nekatere svetovne multinacionalke odločile, da del poslovanja prenesejo na celino, sploh pri dejavnostih, kjer je še veliko nejasnosti.