Kadri mučijo tudi najboljše

V Sloveniji je bonitetno odličnih podjetij le slaba četrtina, a po sredstvih v upravljanju, ustvarjenih prihodkih in številu zaposlenih predstavljajo več kot polovico gospodarstva. Njihovo število se je leta 2016 glede na leto prej povečalo za kar 8,6 odstotka, je pokazala analiza bonitetne odličnosti 167.703 gospodarskih subjektov družbe Bisnode. »Bonitetno odlična podjetja so lani v primerjavi s preostalim gospodarstvom nekoliko bolj povečala sredstva, čisti dobiček in število zaposlenih,« je izsledke analize komentiral Jure Kolar, analitik v Bisnodu.

Bonitetno odlična podjetja, med katerimi je 81 odstotkov samostojnih podjetnikov, so lani ustvarila 51 milijard evrov celotnih prihodkov in 1,9 milijarde evrov čistega dobička. Okoli 60 odstotkov jih prihaja iz treh panog; iz trgovinske 21,4 odstotka, iz strokovne, znanstvene in tehnične 21,3 in iz predelovalne 16,8 odstotka. Največji delež jih je v osrednjeslovenski regiji, sledita ji podravska in gorenjska.

»Vsa podjetja odličnosti smo se na Gaussovi krivulji znašla na strani poslovne genialnosti. Na to moramo biti zelo ponosni,« je dejal Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame, ki je eno od podjetij z zlato boniteto odličnosti AAA – tistih nadpovprečno uspešnih podjetij, ki boniteto odličnosti izkazujejo že tri leta zapored. Takšnih je pri nas 2648 ali 1,6 odstotka celotnega gospodarstva. Spodbudno je dejstvo, da se je v zadnjem letu njihovo število več kot podvojilo.

Reuters

Kaj ta podjetja delajo drugače?

Postojnska jama, ki ima nenehno dvomestno rast prihodkov in visoko dobičkonosnost – lani sedem milijonov evrov EBITDA in pet milijonov čistega dobička – ustvarja tudi izredno visoko dodano vrednost na zaposlenega v turizmu, kar 700.000 evrov, zaradi česar bi, če bi gledali le številke, lahko trdili, da gre za tehnološko podjetje. Kot pravi Batagelj, vseh teh objektivno merljivih dejstev ne bi bilo, če ne bi znali pravilno ravnati z ljudmi. »Najbolj bom vesel, ko bodo bonitetne ocene znale meriti tudi čustveno obnašanje v podjetju. Sam sem potreboval kar šest let, da sem pri zaposlenih zvabil nasmeh na obraz, bili so zakrčeni, v strahu, kaj se bo v prihodnosti zgodilo in koliko bom izropal.«

Marjan Batagelj: Dobra ekipa je tista, v kateri se intelektualna in čustvena inteligenca najdeta v dobrem sorazmerju. Težko je biti odličen, če ljudje niso zadovoljni.

Tako kot druge panoge pa je tudi turistična pred velikim izzivom, ki ga prinaša četrta industrijska revolucija. »Postojnska jama ne bi mogla tekmovati s svetovnimi ponudniki, če ne bi bila tudi digitalno razvita. Smo svetovna destinacija, ki predstavlja celotno regijo, ne le Slovenije. Pravzaprav nas sploh ne zanima toliko, ali smo najboljši v Sloveniji, kot to, da smo med najboljšimi v Evropi. Za milijonskim obiskom na eni destinaciji, kar je zastrašujoča številka, pa stojita pravilna informiranost in dobra digitalna promocija,« razlaga Batagelj, ki je sicer pri promociji digitalnega razvoja na splošno zelo zadržan. »Pozabljamo, da kavo in kosilo postrežejo ljudje, prav tako so ljudje še vedno najboljši vodniki, in tukaj delamo usodno napako, ko mladim preveč vcepljamo digitalni svet, podjetja pa so kadrovsko vedno bolj podhranjena.«

V turizmu, kot je znano, že danes primanjkuje natakarjev, kuharjev, sobaric, vodnikov, receptorjev … In čeprav je v Postojnski jami povprečna bruto plača 1900 evrov, imajo s pridobivanjem kadra težave. »Odličnost je posledica odličnosti ljudi in k temu težimo. Žal pa se danes za te poklice odločajo tisti, ki so brez kakršnekoli izobrazbe, takšni pa na visoki ravni ne morejo delati,« pravi sogovornik.

Potrebujemo še odličnost v izobraževanju

Meni, da bodo vsi našteti poklici čez deset let deficitarni, toda Slovenija nima nobene strategije izobraževanja. »Odličnosti v turizmu ne moremo ustvariti, če nimamo kadrov ali jih uvažamo od drugod.« Po njegovem tako višina plače ni problem, bolj to, da poklicev ne znamo približati mladim, ki jih ne vidijo v njihovi lepoti. »Ne gre le za natakarje, gostinci so tudi visoko spoštovani. Dober natakar bo prej ali slej vodja osebja, pa potem direktor obrata. Postati direktor kar prvi dan pa ne gre. Naši finančni podatki so odlični, pa jaz nisem ne ekonomist ne pravnik, po izobrazbi sem geograf, toda te veščine sem na svoji poti uspešno usvajal.«

Kader bodo v Postojnski jami v prihodnosti začeli izobraževati sami. Septembra bo postopoma zaživela akademija, na kateri bodo vzgajali ljudi, ki jih potrebujejo v vseh segmentih, tudi za širitev na Jezersko, kjer so kupili hotel Planinka. Akademija bo namenjena še drugim, ki si bodo želeli delati v turizmu.

Reuters

Tudi Alojz Burja, direktor podjetij Lip Bled in Lip Bohinj, poudarja težave s kadri in produktivnostjo, ki je precej nizka, 33.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, s čimer »se ne morejo ravno hvaliti«. Celotna panoga je v zadnjih dveh desetletjih izgubila veliko delovne sile. Leta 1989 je bilo v lesnopredelovalni industriji 36.000 zaposlenih, leta 2007 še 21.000, najnižjo točko pa so dosegli leta 2014, ko jih je bilo le še dobrih deset tisoč. Zadnji podatki sicer kažejo spodbudno sliko, saj je število ljudi v tej panogi skupaj s samostojnimi podjetniki naraslo na 12.600. K višji produktivnosti bodo v prihodnosti pripomogle investicije v naprednejšo proizvodnjo, s čimer se ukvarjajo zadnji dve leti prek sistema TPM (angl. total productive maintenance). »V produktivnosti ima celotna naša panoga še velikanske rezerve. Problem je tudi, da Slovenci premalo delamo, s čimer se marsikdo verjetno ne bo strinjal, ampak nam ob naraščanju naročil zelo manjka kadrov. Prav tako je problem 7,5-urni delovnik. Moj predlog bi bil, da bi delali osem ur, torej brez vključene malice, v zameno za to pa bi povišali plače za sedem odstotkov, ampak ljudje vedno bolj cenijo prosti čas, zato predvidevam, da tega ne bi sprejeli.« Samo Lip Bled je v letošnjih prvih petih mesecih imel za 16 odstotkov več naročil, sprejeli so že prostorski načrt za širitev proizvodnih dvoran. »Iz delovno intenzivne panoge se bomo zaradi pomanjkanja kadra čim prej prelevili v avtomatizirano proizvodnjo,« še pravi Burja.

Vladimir Stanić, direktor ekotrgovine Kalček, prednost odličnih podjetij vidi v poštenem odnosu do strank, dobaviteljev in zaposlenih. Tudi pri njih, ki so prehodili pot od 16 kvadratnih metrov velike trgovinice do podjetja s tremi milijoni prometa in jim je med recesijo uspelo ohraniti enako visoke prihodke kot pred krizo, veliko dajo na odnos do zaposlenih. Načrtno vodijo politiko zaposlovanja za nedoločen čas. »Prodajamo ekološke izdelke, ki jih je treba dobro poznati, da jih lahko priporočiš in prodaš. Naši ljudje živijo s Kalčkom in se pri nas dobro počutijo, poznajo tudi stranke, zato je servis strank bistveno boljši kot v drugih trgovskih verigah, kjer poznavanja izdelkov med zaposlenimi ni,« pojasnjuje Stanić, ki meni, da se spletna trgovina v segmentu ekološke hrane ne bo tako povečevala, kot se morda zdi. »Spletno trgovino imamo, a ne prinaša pomembnejšega deleža prodaje. Po mojem mnenju ljudje izdelek raje vidijo in otipajo, še posebej to velja za ekološke, ki jih še ne poznajo dobro.«

V nobenem od omenjenih podjetij, ki so med peščico odličnih, s svojim delom niso zadovoljni. »Vedno se mi zdi, da sem šele na začetku,« pravi recimo Burja.

TRETJE OKO

Ta mesec je vodenje Bisnoda, Južni trgi od dolgoletne direktorice Marie Anselmi, ki bo po novem pristojna za operativno odličnost v skupini, prevzel Milan Dragić.

Kako bi ocenili kondicijo slovenskih podjetij, kje imajo največje rezerve, da lahko dosežejo bonitetno odličnost?

Ni pomembno le doseči cilja, zelo pomembno je tudi, kako se cilj doseže. Bonitetna odličnost je eden od osnovnih jasnih izkazov kondicije podjetje. V samem poslu pa je zaupanje ena najvišjih vrednot in prepričan sem, da bo sčasoma pomen bonitetne odličnosti še naraščal. V poslovnem svetu bodo vodje vedno bolj gledali, s kom poslujejo in kako, saj sta stabilnost in zanesljivost med temelji dolgoročnega sodelovanja ali investiranja.

Kako digitalno so razvita slovenska podjetja?

To je večplastno in subjektivno vprašanje, na katero bo vsak podal svoj odgovor. Vprašanje je tudi, po katerih parametrih gledamo. Na splošno lahko rečemo, da imajo slovenska podjetja še veliko prostora za izboljšave, tudi vse analize to kažejo. Moram pa poudariti, da se ozaveščenost slovenskih podjetij izboljšuje, in sodeč po aktivnostih, ki jih vodilna podjetja izvajajo, digitalna transformacija pridobiva pomen. Odločevalci se že zavedajo, da je to treba nujno sprejeti in izpeljati. Na kateri stopnji so, pa je odvisno od posameznega podjetja, pa tudi od tega, s kom se primerjamo, z Nemčijo, ZDA ali Afriko.

Operirate z velikimi podatkovnimi bazami. Za te slišimo, da so nova nafta, a tudi, da se marsikdo v njih ne znajde.

Če bi se vsi znašli v vseh podatkih, bi bili mi brez posla (smeh). Velika razlika je med podatki in pametnimi podatki. Prvi so informacija, drugi pa informacija, kaj s prvo narediti. Osmišljena informacija je torej tista, ki ima poslovno vrednost. Količina podatkov narašča enormno in v kontekstu interneta stvari, poslovanja s podjetji in poslovanja z uporabniki se ta trend ne bo ustavil. Nasprotno, šel bo vsaj še tako hitro naprej kot doslej, če ne še hitreje. S tem pa pridobiva veljavo napovedovalna analitika. Da ima nekdo korist od podatka, mora biti ta smiseln, verodostojen, pravočasen – danes stare informacije ne pomenijo nič, razen morda zanimivo novico – in mora napovedovati naslednji podatek. To podjetjem daje ključno prednost pred konkurenco.

Kakšni so načrti za razvoj Bisnoda, Južni trgi v prihodnjih letih?

Kot se na splošno spreminjata svet in gospodarstvo, se moramo tudi ponudniki storitev temu prilagajati oziroma celo biti vodilna gonilna sila teh sprememb. Bisnode je tradicionalno referenčni ponudnik na področju podatkovnih baz, poslovne analitike in drugega. Glavne smernice za prihodnost so obrnjene v segment izdelave prilagojenih rešitev za naročnike. Poleg portfelja standardnih produktov in storitev se bomo še bolj približali strankam z individualiziranimi rešitvami, da bomo še uspešneje naslovili njihove potrebe. Te bodo zelo ciljno usmerjene glede na industrijo, specifike delovanja itd.

Bonitetno odlična podjetja

Veljajo za najboljša in najmanj tvegana v gospodarstvu, potrjena po merilih, ki pričajo, da so:

• varna: imajo najmanjšo verjetnost propada, blokade, insolventnosti in izbrisa
• uspešna: imajo nadpovprečne finančne izkaze, rast prihodkov, sredstev in zaposlenih
• trajnostna in stabilna: vsaj dve leti poslujejo brezhibno in imajo neobremenjeno zgodovino brez negativnih dogodkov, postopkov ali večjih tožb
• vzorna in zanesljiva: redno plačujejo račune in imajo dobro plačilno disciplino
• perspektivna: izkazujejo odlične trende in napovedi za prihodnje poslovanje

Zanje je manj verjetno, da bodo v prihodnjih dvanajstih mesecih šla v stečaj, prisilno poravnavo ali likvidacijo, da bodo izbrisana iz poslovnega registra ali da bodo imela več kot 60 dni nepretrgano blokirane transakcijske račune. Celotna ocena bonitetne odličnosti zajema 70 najbolj indikativnih in statistično relevantnih kazalnikov.