Južna Koreja ustvarja dobiček, a (tudi) sive lase

Obletnico meddržavnega povezovanja bodo praznovali tako v Aziji kot pri nas. Pri nas bo to nedeljo, 23. julija, v Cankarjevem domu v Ljubljani slovesni koncert Kim Duk Soo Samulnori, na katerem zagotovo ne bo manjkal častni konzul Stojan Petrič, slovenski javnosti bolj znan kot predsednik sosveta koncerna Kolektor iz Idrije. Institucija častnih konzulov je v zadnjih desetletjih postala bistveni del diplomacije, ki je izrazito pripomogla k zgraditvi mostov med oddaljenimi državami, a v primeru Južne Koreje in Slovenije lahko rečemo, da je v zadnjih 15 letih k meddržavnemu odnosu predvsem pripomoglo omenjeno idrijsko podjetje, ki mu je uspelo državi povezati ne le na gospodarski ravni, temveč tudi na izobraževalni in kulturni.

INTERVJU: Stojan Petrič, častni konzul Južne Koreje

Pixabay

Slovenija in Koreja zaznamujeta 25 let diplomatskih odnosov. Na katerem področju so njuni odnosi najmočnejši?

Koreja je dežela pridnih in delavnih ljudi. V zgodovini so morali preživeti okupacijo Japonske, kar je bilo zanje težka preizkušnja. Priznanje samostojnosti Slovenije pred 25 leti so razumeli kot željo po suverenosti, ki so jo uresničili tudi sami. Svoje temelje so gradili na zgodovinskem temelju, kolektivni izkušnji, nepozabljanju in tako so zmogli zgraditi močno industrijo. Z nominalnim BDP na prebivalca so z 29.114 dolarji na 27. mestu na svetu, kar je visoka uvrstitev. Korejo je težko primerjati s Slovenijo, zato je težko ocenjevati uspešnost sodelovanja na ekonomskem področju; smo pa stkali lepo vez s Korejo v izobraževanju in kulturnem udejstvovanju. V zadnjem času Slovenija postaja tudi zanimiva za korejske turiste.

Kako je razvita meddržavna trgovinska menjava in kako je korejski trg odprt za slovenske izvoznike?

Slovenija je kot enakopravna članica EU tudi podpisnica pogodbe o prosti trgovini (FTA) med Evropsko unijo in Korejo. Tako je korejski trg dandanes odprt za slovenski izvoz s pogojem, da imamo produkte, s katerimi lahko konkuriramo na njem. Sicer je trgovinska menjava med deželama skromna. Od rekordnega leta 2014, ko je znašala 600 milijonov evrov predvsem na račun korejskega izvoza avtomobilov v Slovenijo skozi Luko Koper, se je do danes zmanjšala skoraj za polovico. Pri tem izvoz Slovenije v Korejo ne predstavlja več kot 10–15 odstotkov zunanje trgovinske menjave, delež Kolektorja pri tem znaša več kot 25 odstotkov.

Kaj so najpogostejše težave slovenskih podjetij, ki se odločajo za vstop na korejski trg?

Predvsem je nujno spoznati korejsko kulturo in njihov način sklepanja poslov. Zelo pomembno je, da pri malih in srednjih podjetij dobimo dostop do »glave podjetja«, tj. do odločevalca; pri velikih podjetjih pa je zaradi majhnosti slovenske industrije težko pridobiti večje posle, vendar je vseeno dobro vedeti, da se tudi v teh podjetjih o vseh poslovnih korakih odločajo »glave podjetja«, tj. družinski lastniki. Uspeh poslovanja s Korejci je ponavadi zelo odvisen od stopnje spoštovanja, zaupanja in od tega, kako jeklene živce ima poslovnež; šele potem sledi vprašanje cenovne, kakovostne in logistične konkurenčnosti.

Pixabay

Kako bi ocenili korejsko gospodarstvo – kaj poganja enega najmočnejših gospodarskih motorjev sveta?

Osnova korejskega ekonomskega uspeha so veliki poslovni konglomerati, t. i. chaeboli (srečna skupina v kitajskih znakih), ki so v lasti družin, kot Samsung, Hyundai ipd. Samo štirje takšni sistemi imajo v Koreji več kot četrtino BDP. V svoji vertikalni integraciji so razvili dobaviteljske verige in generirali stroškovno učinkovitost, hitrost in kakovost. Dosegli so hitro rast s posnemanjem tehnologij zahodnega sveta, Japonske, ZDA.

Uspeh poslovanja s Korejci je ponavadi zelo odvisen od stopnje spoštovanja, zaupanja in od tega, kako jeklene živce ima poslovnež.

Vseskozi izrazito veliko vlagajo v razvoj in izobraževalni sistem in imajo veliko razvojno-tržnih inštitutov tako znotraj konglomeratov kot tudi na državni ravni. Neki korejski profesor mi je dejal, da družine namenjajo kar tretjino družinskega proračuna za izobraževanje svojih otrok, drugo tretjino pa za stanovanje. Korejci so zelo varčni in marljivi. Delajo več kot 48 ur na teden. Usmerjeni so v izvoz izdelkov na svetovni trg, za katere se trudijo, da bi bili boljši od japonskih, kar jim na nekaterih področjih gospodarstva tudi uspeva. Danes si sveta ne moremo zamišljati brez korejskih proizvodov, kar so Korejci dosegli v zadnjih 25 letih. Podobne želje ima tudi slovenska industrija, a žal je precej manjša kot korejska.

Kot častni konzul Južne Koreje imate zagotovo najboljši vpogled v to, kako dojemajo Korejci Slovence kot poslovne partnerje in kakšno je njihovo splošno mnenje o naši poslovni naravnanosti. Koliko je sploh korejskih investicij pri nas in kako lahko razumemo, da si je Kia med trgi EU raje izbrala Slovaško kot pa, denimo, Slovenijo?

Kar zadeva korejske investicije v Sloveniji, ne moremo biti zadovoljni, saj jih ni in tudi znakov zanimanja za zdaj ni. Sam sem že večkrat poskušal prepričati korejske poslovne partnerje, naj razmislijo o naložbah pri nas, a mi žal ni uspelo. Za Korejce smo manj zanimivi kot, denimo, dežele srednje Evrope, kot sta Slovaška ali Madžarska. Namreč, korejski investitorji temeljito analizirajo poslovno okolje, kamor imajo interes vstopiti, in Slovenijo ocenjujejo kot manj konkurenčno. Pri tem igrata eno ključnih vlog nekonkurenčen strošek dela in za Korejce pomemben del, to je neposredna letalska povezava med Seulom in Ljubljano ali prestolnico države, v katero investirajo (enako velja za Japonce). Ostaja nam sicer Luka Koper kot povezava s srednjo Evropo, kar pa bi morali še bolj izkoristiti z zgraditvijo drugega tira.

Korejska industrija je zelo razvita in razen majhnih izjem, kot sta Kolektor in Cosylab, ne potrebuje slovenske industrije; po drugi strani pa slovenski investitorji nimajo poguma, da bi vlagali v korejsko okolje. Obstajajo določene možnosti, predvsem za živilsko industrijo, a je za to nujno zagotoviti konkurenčnost in jamstvo o kakovosti s certifikati. Posebej opozarjam na turizem, ki je naša priložnost, a moramo za to izboljšati gostinsko ponudbo in servis, saj je na račun tega največ pripomb. Seveda pa je za prihod večjega števila korejskih turistov nujno zagotoviti neposredno letalsko povezavo med Seulom in Ljubljano. Po obisku tujih gostov v Sloveniji so Korejci na petem mestu, leta 2015 je bilo pri nas 92.000 obiskov Korejcev, pri čemer so ustvarili zelo malo, le 99.000 prenočitev.

Kako ocenjujete situacijo na Korejskem polotoku? So vaši korejski kolegi zaskrbljeni za prihodnost svoje države?

Sam nimam tega občutka, tudi ne vidim strahu pri svojih korejskih sodelavcih v našem podjetju Sinyung v Gumiju. Edino pri postavitvi protiraketnega sistema THAAD (Terminal High-Altitude Area Defense) v mestu Gumi je bilo nekaj negativnih pripomb, a še to so bile izrečene na račun reakcij Kitajske, ki je vplivala na padec prodaje korejskih avtomobilov Hyundai Kia. To pa je imelo negativne posledice za vso dobaviteljsko verigo. Naj pri tem le omenim, da podpiram združitev vseh demokratičnih dežel, saj ima Evropa v zgodovini na tem področju dobre izkušnje, denimo ob združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije leta 1990.

Kako dobro se Južna Koreja in Slovenija sploh poznata?

Čedalje bolje. V industriji po zaslugi podjetja Kolektor, saj imamo v Koreji podjetje že od leta 2000 in smo največji dobavitelj komutatorjev za avtomobilsko industrijo; še bolj pa smo postali prepoznavni, ko je filmska ekipa iz Južne Koreje pri nas posnela TV-nadaljevanko Dear My Friends z igralko Ko Hjun Jung in igralcem Zo In Sungom v glavnih vlogah.

Lahko bi si postavili cilj, da bomo v prihodnjih letih povečali število korejskih turistov, denimo, na 200.000 na leto.

Slovencem njuni imeni ne pomenita nič, Korejcem pa skoraj toliko kot Angelina Jolie in Brad Pitt. V korejski nadaljevanki je bilo, kot smo poročali tudi v Delu, približno 45 minut predvajanega dogajanja posnetega na najlepših krajih Slovenije, na Bledu, v Ljubljani, Piranu in tudi v Idriji. To bi lahko izkoristili. Lahko bi si postavili cilj, da bomo v prihodnjih letih povečali število korejskih turistov, denimo, na 200.000 na leto.

Bi lahko rekli, da so se odnosi v zadnjih 25 letih izboljšali?

Odnosi so dobri; več kot 20 let imamo v Sloveniji korejski konzulat, a za boljše povezovanje in sodelovanje med državama bi morali slovenski politiki vendarle oblikovati bolj izpopolnjeno, smiselno in dolgoročno strategijo. Le tako bi lahko prej opisane želje in cilje ne le uresničili, ampak jih uresničili hitro in bolj kakovostno.