Jonas Žnidaršič: Svet 
je vedno boljši 
in lepši

V zadnjem blogu ste zapisali, da je na vas padla senca, zaradi katere niste več tak frajer, kot ste bili včeraj. Kaj se je zgodilo?

Vidite, tudi vas sem pretental. To je zgolj prevedena pesem Yesterday skupine The Beatles, ki sem jo prodal kot svojo idejo. Dobil sem kar nekaj komentarjev, kako to, da sem postal tako romantičen, melanholičen.

(Začne prepevati.)

Yesterday all my troubles seemed so far away.
Now it looks as though they're here to stay.
Oh, I believe in yesterday …

Gre za vajo, kako uporabiti staro idejo, torej ukrasti nekaj nekomu in prodati kot svoje.

V življenju so kraje idej zelo pogoste. Je to slabo?

Vedno, ko komu kaj vzameš, imaš občutek, da to ni prav. Kot kreativec bi bil zelo vesel, če bi iz mene kar vrele nove, sveže ideje, nekaj, česar drugje še nisem videl, česar se še nikoli ni nihče spomnil. Ampak teh originalnih prebliskov je zelo malo. Običajno se zanašamo na zajemanje idej iz lastnega bazena izkušenj, ki ga polnijo knjige, ki smo jih prebrali, filmi, ki smo si jih ogledali, razstave umetniških mojstrov, ki smo jih videli, o njih brali … Vedno stojimo, kot se reče, na ramenih velikanov. Tistih ljudi, ki jih občuduješ in ceniš in zanje de facto veš, da so bili veliki. Zaradi tega si ne moreš pomagati, da se ne bi njihove ideje naselile v tebi. To je zgodovina ustvarjalnosti. Tudi iphona niso mogli izumiti leta 500. Preprosto smo odvisni od ustvarjalnosti in znanja drugih.

Leon Vidic

Ukvarjali ste se, že dolgo tega, s prodajo kaset, pa potem z biljardom, pokrom, mediji, gledališčem, voditeljstvom, in v vsem vam je nekako uspelo. V čem je skrivnost?

Kdaj mi uspe, kdaj pa tudi ne. Ni skrivnosti. Kadar me kaj zelo zanima, to postane obsesija, berem, dokler ne naštudiram. Ko si pri neki stvari prvi, ki se tega loti resno, običajno pride tudi uspeh.

Enako je bilo s pokrom?

Da, a sem se tudi tega že naveličal. Skrivnost pokra je, da se usedeš za mizo z devetimi ovcami. To je za uspeh pri igri dobro, vsekakor pa ni dobro za tvojo psiho. Dolgo sem mislil, da je poker plemenita igra, igra intelekta, pametnih ljudi. Potem pa sem ugotovil, da nikoli ne sedim za mizo skupaj z odvetniki ali zdravniki, ampak z družbo cepcev.

V kaj se trenutno poglabljate?

V šah. Naivno sem mislil, da bom tudi pri šahu zmagovalec, da potrebujem samo nekaj let, da ga naštudiram. Ampak tukaj pa še zdaleč nisem prvi. Slovenci imamo še kot stari Jugoslovani hudo tradicijo šaha. Capljam za drugimi. Ne domišljam si, da bom dosegel kakšen velik, revolucionaren uspeh kot recimo z biljardom.

Zakaj ste končali z njim?

Minilo me je. Tako kot me mine vsaka stvar. Običajno traja sedem let, da doživimo neko prenasičenje in se začne nekaj novega.

Ste zadovoljni sami s sabo?

Nikoli. Vedno hočem nekaj več. Čeprav sem preskrbljen, mi nekaj manjka. Zdajle se mi zdi, da me čaka naslednji korak. Zagrabi me dolgčas, dnevi mi postajajo enaki in vem, da je nekaj treba spremeniti. Kako bom to spremenil, zaenkrat še ne vem. Baje, da otroci, ki jim je najpogosteje dolgčas, postanejo najboljši umetniki.

Katera ideja vas je v zadnjem času presenetila?

Poglejte, kako se je spremenila Ljubljana, kako prihajajo nove tehnologije. Ujamem samega sebe, kako se kar naenkrat znajdem pred izzivom in se vprašam, kako naj ga obvladam. Kako to spremeniti? Vse je nekako drugače. Svet se tako hitro spreminja, sebe pa ujamem v mislih, da se moram spremeniti tudi jaz. Da moram dohajati vse to. Človeka prime, da bi živel po ustaljenih tirnicah, ampak to ni dobro.

Zakaj?

Skrivnost pokra je, da se usedeš za mizo z devetimi ovcami. To je za uspeh pri igri dobro, vsekakor pa ni dobro za tvojo psiho.

Družba se spreminja na bolje, čeprav se nam z leti zdi, da se spreminja na slabše. Radi bi rekli, da gre svet v maloro, da nikamor ne pelje. Govorijo, da je svet vedno bolj nasilen. Pa ni. V resnici je ravno obratno. Vedno manj je nasilja, čeprav se kdaj zdi, da ga je veliko – pomislimo, kakšne vojne in bolezni so bile še pred sto leti in kako je bilo ljudem v vsakodnevnem življenju težko. Si predstavljate, kako je izum pralnega stroja ženskam polepšal življenje? Moramo naprej, ker je to dobro, ampak ko smo sredi dogajanja, se tega težko zavedamo.

Je bilo v Jugoslaviji lažje zaslužiti denar kot danes?

Ne znam ločiti tega od fenomena mladosti. Ko sem bil mlad, se mi je vse zdelo veliko lažje. Ne vem pa, ali je razlog v sistemu, v katerem ti ni bilo treba skrbeti, ali boš imel službo ali ne, le da si jezik držal za zobmi, ali v meni. Ne vem, ali je moj občutek, da je bilo včasih lepše, realen, ali je le posledica dejstva, da sem bil mlad in neumen.

Kaj sledi zaporedju želja, ideja, denar?

Bistven element vam manjka! Izvedba. Ideja sama po sebi je strašno malo vredna, in tega se vse premalo zavedamo. Gledam oddaje, kot je Prava ideja, kjer je vse predstavljeno, kot da je le dobra ideja ključ do uspeha in denarja. Idejo lahko ujčkaš v glavi leta in leta, pa ne boš dosegel nobenega rezultata.

Pomembna je izvedba. Ideja je mnogokratnik, faktor, s katerim se izvedba pomnoži. Če je ideja dobra, potem izvedba ideje tisočkrat pomnoži njeno vrednost. Če izvedbe ni, je lahko ideja tisočkrat boljša od druge, ampak tisoč krat nula je še vedno nula. Če je ideja slaba, ti tudi izvedba ne pomaga, še več, bolj ko boš povečeval izvedbo, v večjem minusu boš.

Leon Vidic

Nekaterim uspe tudi iz slabih idej ustvariti milijone.

Ne verjamem, da iz slabih idej ustvarijo milijone. Če je toliko denarja v igri, zagotovo ideja ni slaba.

Komu uspe realizacija?

Pridnim in pametnim. Ni to logično? Nekdo, ki svojo brihtnost realizira z vztrajnim delom.

Se pravi, da so vsi uspešni ljudje brihtni?

Prepričan sem, da zagotovo so na neki svoj način. Ko se nam nekdo, ki je uspešen, zdi butast in ne moremo verjeti, kako mu uspeva, moramo stopiti korak nazaj in pomisliti, da morda ni on tisti, ki je neumen, ampak morda nam nekaj manjka, da ne razumemo te brihtnosti, da je ne prepoznamo. Pameten človek se lahko naredi neumnega, neumen človek pa težko pametnega.

Pred časom ste razlagali, da ste zaradi pomanjkanja avtoritete zapustili gledališče. Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo Tini Maze v smučanju, če ne bi še pravi čas spoznala Andrea Massija. Kako pomembna je za izjemne uspehe avtoriteta?

Človek, kot je Tina Maze, potrebuje nekoga, ki je njej enak ali korak pred njo. To je včasih težko prenesti, a je zelo koristno. Imeti nekoga, ki te pelje naprej. Če ti trener ni dorasel, boš težko naredil nekaj izjemnega. Tako je v športu, znanosti, umetnosti, verjetno povsod. Splača se obkrožiti z ljudmi, pametnejšimi od sebe. To ni nikoli slabo.

Za uspešne ljudi marsikdaj rečejo, da so naduti, oholi, arogantni, nesramni. Tudi o vas je bilo to pogosto slišati.

Te trditve niso iz trte izvite. Vsak, ki je na udaru človeške pozornosti, dobi to lastnost. Brez nje je težko nastopati in biti uspešen. Težko je biti uspešen, če si posran. Kako naj bi recimo športniki osvajali Olimp, če se ne bi v vsakem trenutku počutili, da so nekaj več, da so najboljši na svetu? Toda ta aroganca, ki jo potrebuješ na odru, pred kamerami, v športu, da si dober, ti lahko v drugih situacijah škoduje.

Ideja je mnogokratnik, faktor, s katerim se izvedba pomnoži. Če je ideja dobra, potem izvedba ideje tisočkrat pomnoži njeno vrednost. Če izvedbe ni, je lahko ideja tisočkrat boljša od druge, ampak tisoč krat nula je še vedno nula.

Težko jo je kar pustiti na odru in je ne prenesti s sabo v normalno življenje, kjer sediš z ljudmi na kavi. Težko je preklopiti. To je žalostna nujnost. Nujen stranski produkt. V nekaterih situacijah ljudi pritegneš, ker si velik, v drugih pa jih to odbije, ker glej ga, kaj pa misli, da je.

Z vso medijsko pozornostjo človek nehote, kar zgodi se, začne izgubljati tudi pristen stik z ljudmi. Prepričajo te, da si boljši od drugih. Vendar to ni pravo stališče. Tudi če si boljši, pametnejši, spretnejši, bolj kreativen od drugih, je še vedno bistven stik z ljudmi. Tega se poskušam zdaj naučiti, kot mulec tega nisem verjel.

Vam je žal?

Ja, no, žal. Edith Piaf poje Non, je ne regrette rien. Ko gledaš nazaj po življenju, vidiš napake, ki si jih naredil, in si želiš, da jih ne bi. Ampak časa ne moreš zavrteti nazaj, še bolj neumno pa se je zaradi tega sekirati. Kar je bilo, je bilo. Pojdimo naprej.

Od nekdaj ste navdušenec nad tehnologijo. Doma imate že nekaj časa 3D-tiskalnik, kaj sledi?

Zaenkrat me ta še fascinira. Čakam na točko, ko bo prišla tista tehnologija, ki me bo prestrašila, kot se zgodi vsaki generaciji.

Morda bi vas prestrašil robot na odru v vlogi komedijanta, boljšega od vas?

Zadnjič sem gledal nov film Vojna zvezd, v katerem so v igro digitalno oživili že pokojnega igralca. Fasciniralo me je. Kam to zdaj gre? Jebemti, kmalu ne bodo več potrebovali živih igralcev. Zdaj bodo digitalizirali Al Pacina in De Nira in za vedno bosta lahko igrala v filmih. Seveda je zame, ki sem vajen žive igre in prisegam na srce, to strašljivo, ampak to je realnost. Tega bo zmeraj več. Zmeraj več. Težko bo to sprejeti, za otroke, ki se zdaj rojevajo, pa bo nekaj normalnega, ko jim bo na koncertu prepeval hologram Michaela Jacksona.

Ampak to verjetno ni dobro. Proti takim spremembam se je treba boriti, ali ne?

Če si pameten, se toku prilagodiš, ne smeš se mu upirati, ampak moraš z njim plavati.

Tudi če tok drvi proti prepadu?

Običajno je ta prepad le navidezen. Strah, ki se rojeva iz dejstva, da ne razumeš toka. Spremeniti bo treba interese, znanja in poklice. Saj je tudi mene včasih strah, ampak takrat se usedem in si rečem, čakaj, ali nisi zdaj tak kot delavci, ki so razbijali stroje? Dvesto let po tistem, ko so ti delavci menili, da nas stroji vodijo v prepad, imamo svet lepši in boljši, bolj urejen kot prej. Bo šlo to v neskončnost? Težko je ocenjevati. Tisti, ki naredi inteligentno mašino, mora biti inteligentnejši od nje. Ne more človek zaostati. Naša zavest in intelekt bosta rasla skupaj z njimi in bosta vedno korak naprej. Človek se mora graditi in izboljševati, da ostane tisti, ki ima vajeti v rokah. Gnosis seauton, spoznavaj samega sebe, to je najvažnejše.

Kaj to pomeni? Da v vsakem trenutku veš, zakaj nekaj počneš, tako kot počneš?

Svet boš obvladoval, ko boš obvladoval samega sebe. In vsi še premalo obvladujemo samega sebe.