Je tehnologija grožnja ali priložnost?

Ko je Haron Monis v Sydneyju decembra 2014 zajel 13 talcev v kavarni Lindt – avstralske oblasti so primer obravnavale kot teroristični napad –, so ljudje hoteli čim prej varno domov. Kot zmešani so klicali Uber. In ga priklicali. Za najmanj 100 avstralskih dolarjev so se lahko peljali domov. Uberjev algoritem, ki je naravnan tako, da v času večjega povpraševanja postavi višjo ceno, je bil zaradi tega tarča ostrih kritik.

Ni nenavadno, da so ga jezni in ogorčeni Avstralci, ki so plačevali astronomske cene za prevoz domov, začeli bojkotirati. Enaka zgodba se je ponovila junija letos v Londonu v času terorističnega napada na Londonskem mostu. V Uberju so krivdo zvalili na algoritem. Je torej tehnologija grožnja ali katalizator človeške blaginje? Verjetno bi se našli zagovorniki obeh trditev. Erica Dhawan, ki je pred desetimi leti delala v Lehman Brothers (danes pa je izvršna direktorica Contentiala, svetovnega svetovalnega podjetja, ki usmerja podjetja skozi velike preobrazbe s pospeševanjem sodelovanja med skupinami), je videla, da finančne krize leta 2008 ni povzročil algoritem, ampak pomanjkanje ljudi, ki lahko obvladujejo kompleksne podatke in orodja, ki jih upravljajo. »Algoritmi sami od sebe ne morejo rešiti naših težav, zato potrebujemo človeka,« je Dhawanova dejala na Global Drucker Forumu na Dunaju.

Pexels

(Ne)upravičen strah pred pametnimi stroji ...

Predavatelj na ameriški univerzi Berkeley Stuart Russell je prepričan, da superračunalnikom pripisujemo preveliko grožnjo. Pravi, da napovedovanje tovrstne grožnje ni kot vreme.

Don Tapscott: Posamezni digitalni konglomerati, kot so Apple, Alphabet, Amazon, Microsof in Facebook, so poskrbeli za digitalni fevdalizem. Ta podjetja imajo največjo vrednost.

Lahko se odločimo, kaj želimo. Ali je umetna inteligenca grožnja, je odvisno od tega, ali jo kot takšno naredimo. Znanstveni in tehnološki preboji so zaslužni za spremembe, a pogosto spregledamo, kaj so prinesli družbi. Industrijska revolucija je bila uspešna, ker je ustvarila srednji razred, a tega ni naredila le, ker so izumili parni stroj, ampak ker so države sprejele zakonodajo o minimalni plači, omejitvi otroškega dela ... V času, ko so tehnološki pospeški krajši od desetletja, pa ne moremo reči, da se bo na koncu vse izšlo, kot se mora. In pametni stroji in umetna inteligenca nam vlivajo strah. Največji je strah pred izgubo dela. Kam bomo z delavci, če bodo namesto njih delali roboti in superračunalniki? »Ko govorimo o prihodnosti dela, se preveč opiramo na umetno inteligenco. Avtomatizacija bi nas manj skrbela, če bi vedeli, da se bomo s tem razvijali,« pravi tehnološka antropologinja Rahaf Harfoush. Priznava pa, da se je morda prav zaradi tehnologije spremenila definicija dela in kariere.

... pa vendar brez dela zaradi tehnoloških inovacij

»Današnja definicija kariere se razlikuje od definicije kariere v preteklosti,« pravi Harfousheva. ??Ideologija 'Ameriške sanje' je najslavnejši izvozni produkt. Ljudem sporoča, da boš dosegel sanje, če boš delaven. Prikrito sporoča tudi, da če nisi uspešen, ne delaš dovolj. Ampak danes ljudje niso brez dela, ker nočejo delati. Niti niso zamenjani, ker ne delajo dobro ali ker niso izobraženi. Zamenjujejo jih zaradi tehnoloških inovacij. Zato med ljudmi vlada veliko strahu,« pojasnjuje. Drugi dejavnik verovanjskega sistema pa je, da ima tudi tehnologija svoj verovanjski sistem. In tehnološka orodja so vpeta v filozofijo podjetij. »Vsa podjetja stremijo k čim večji produktivnosti,« pojasnjuje Harfousheva. Pri tem opozarja, da Twitter misli, da moramo ideje deliti v nekaj stavkih, kar s pridom izkoriščajo tudi politiki. Nasprotno pa Facebook in Google slonita na ideji, da kot uporabnik dobiš, kaj želiš – od novice do proizvodov. Po drugi strani so posamezni digitalni konglomerati, kot so Apple, Alphabet, Amazon, Microsoft in Facebook, poskrbeli za digitalni fevdalizem. »Ta podjetja imajo največjo vrednost,« pravi Don Tapscott, Kanadčan, ki obvlada področje inovacij, medijev ter ekonomskega in socialnega vpliva tehnologije, svetuje pa tudi podjetjem in vladam.

Pexels

Ant Financial pometel s konkurenco

Še med letoma 2006 in 2011 so po tržni kapitalizaciji vodila netehnološka podjetja. Potem je vrednost takšnih družb na borzi začela padati. Exxon, General Electrics, Total, Shell, Citi so začela prehitevati tehnološka podjetja. Apple, Alphabet, Microsoft, Amazon in Facebook je bila leta 2016 po tržni kapitalizaciji vodilna peterica. V zgolj petih letih (med letoma 2011 in 2016) je Apple tržno kapitalizacijo skoraj podvojil – lani je znašala 582 milijard dolarjev. S tem si je zagotovil prvo mesto v peterici, a niti preostali ne zaostajajo veliko. Pravzaprav tržna kapitalizacija teh podjetij, tudi s petouvrščenim Facebookom, presega vrednost tržne kapitalizacije netehnoloških podjetij. »To ne pomeni, da smo začeli intenzivneje konzumirati tehnologijo. Apple, Google, Amazon in Alibaba niso samo tehnološka podjetja – so sektorji, ki spreminjajo svojo strukturo,« je na Druckerjevem forumu dejal Michael Jakobides, profesor z London Business School. A ti tehnološki velikani niso največji. Krepko jih je presegel Ant Financial, ki spada v skupino Alibaba in je v največji zasebni tehnološki investiciji zbral 4,5 milijarde dolarjev. Podjetje Ant Financial je vredno več kot 60 milijard dolarjev in je, tako Jakobides, »najbolj vredno fin-tehnološko podjetje na svetu«. Vrednost Ant Financial dodatno dvigujejo uporabniki – ima jih pol milijarde.

Uspeh diktira strategija

»Tehnološka podjetja so okretna in se hitro osredotočijo na priložnosti. Zavedajo se, da so za spremembami skrite nove priložnosti. Zato danes za uspeh ni ključno premagati konkurenco, ampak poiskati nove načine dodane vrednosti in na novo vzpostaviti strategijo,« Jakobides razlaga uspeh tehnoloških podjetij.

Michael Jacobides: Tehnološka podjetja so okretna in se hitro osredotočijo na priložnosti. Zavedajo se, da so za spremembami skrite nove priložnosti. Zato danes za uspeh ni ključno premagati konkurenco, ampak poiskati nove načine dodane vrednosti in na novo vzpostaviti strategijo.

Sočasno se tako spreminja ne le konkurenčno okolje, ampak tudi trg. Uspehe tehnoloških podjetij želijo posnemati tudi industrijska podjetja, kar je po mnenju Jakobidesa velika napaka: »Industrijske družbe vidijo le dobiček, ne vidijo pa, da so tehnološka podjetja ustvarila neke vrste metasektorje, kjer je med seboj vse povezano. Ne vidijo, da so to tudi podjetja, ki rastejo brez premoženja.« Ne pravi, da industrija ne more konkurirati tehnološkim podjetjem, a se bo morala prestrukturirati in spremeniti, če želi okusiti rast in uspeh tehnoloških velikanov. »Poglejte avtomobilsko industrijo, ki pravi, da je življenje, kakršno je, dobro. Res je, ampak imajo – kar zadeva strukturo – zaprto okolje glede dobaviteljev. Na drugi strani računalniška ali tehnološka industrija poslujeta v odprtem ekosistemu, kjer lahko vsi sodelujejo. Avtomobilska industrija je bila prepričana, da je dobro nekatere pustiti zunaj, ampak svet se spreminja in v tem svetu so potrebni drugačni igralci, tudi zaradi kupcev.« Pritrjuje pa, da je rast tehnoloških platform tudi problematična, česar po njegovem tradicionalni ekonomisti ne razumejo najbolje. »Ti ekosistemi so lahko nevarni,« pravi.

Pexels

Blockchain pot do ekonomije delitve?

Nasprotno pa Don Tapscott v tehnologiji vidi pozitivno plat. Verjame, da lahko tehnologija prispeva k ekonomiji delitve. »Tehnologijo lahko dvema milijardama ljudi prinesemo čez noč. Ustvarimo lahko resnično ekonomijo delitve. Pa ne mislim na Uber ali Airbnb, ker ničesar ne delita,« je dejal. V mislih ima blockchain.

Ideologija »Ameriške sanje« je najslavnejši izvozni produkt. Ljudem sporoča, da boš dosegel sanje, če boš delaven. Prikrito sporoča tudi, da če nisi uspešen, ne delaš dovolj. Ampak danes ljudje niso brez dela, ker nočejo delati. Niti niso zamenjani, ker ne delajo dobro ali ker niso izobraženi. Zamenjujejo jih zaradi tehnoloških inovacij.

Lani je blockchain v ZDA zbral več denarja kot tvegani kapital. DAO, Decentralized Autonomous Organization, ki nima zaposlenih, niti izvršnega direktorja, je zbral več kot 150 milijonov dolarjev. To je bila največja kampanja, pravi Tapscott. A so jo zagodli hekerji, ki so ukradli kriptovaluto ether v vrednosti več kot 60 milijonov dolarjev. To se je zgodilo zaradi napake algoritma, DAO pa je pred zaprtjem denar vrnil investitorjem, je dejal Tapscott. Kljub temu meni, da je blockchain novost, ki kaže neko novo pot in odpira nešteto možnosti. »Z blockchainom lahko zaobidemo banke. In ker so danes najbolj cenjeno blago podatki in digitalna sled, do katerih imajo dostop samo nekateri, lahko s pomočjo blockchaina sami monetiziramo podatke o nas samih,« pravi. Prepričan je tudi, da lahko blockchain platforme spremenijo vladni ustroj in prispevajo k demokraciji. Mala podjetja lahko vplivajo na velika in celo dosežejo napredek. Slaba novice pa je, da je ta tehnologija resnično močna. »To je tehnologija četrte industrijske revolucije in se spaja z vsemi tehnološkimi svetovi: umetno inteligenco in strojnim učenjem.« Tako se tudi sam vpraša, kaj se bo zgodilo z delovnimi mesti. V ZDA največji sektor dela predstavljajo tovornjakarji. Kaj se bo zgodilo, ko bo dostava dobrin, ki jih zdaj prevažajo, zamenjana z novo tehnologijo? »A to je le začetek. Slišimo, da je tehnologija zmožna bolje analizirati bolezni kot človek. Če bi imeli napredne tehnološke sisteme, bi lahko ti bolj ekonomično delili tudi zdravila,« pravi Tapscott. Da je robotizacija prednost, meni Yves Doz, častni profesor menedžmenta poslovne šole Univerze Columbia: »Robotizacija je priložnost za razvoj. Res pa je, da se bo s tem spremenila ne le dostava blaga, ampak tudi proizvodnja, kar je lahko zelo destruktivno.« Možna rešitev za scenarij, po katerem bo po vodi splavalo kar nekaj delovnih mest in ki bo prevetrila skoraj vse industrijske sektorje, je nova družbena pogodba. O njej se sicer govori že dolgo, a nekega večjega premika v tej smeri nismo naredili, še pravi Tapscott.