Je Slovenija lahko Silicijeva dolina?

Digitalizacija spreminja svet in skoraj ni sektorja, ki se ga ne bi dotaknila.
Fotografija: Stocksnap
Odpri galerijo
Stocksnap

Digitalizacija spreminja svet in skoraj ni sektorja, ki se ga ne bi dotaknila. Digitalno gospodarstvo raste sedemkrat hitreje od realnega. Širokopasovne povezave, ki omogočajo hiter prenos podatkov, imajo danes enako močan vpliv na gospodarstvo, kot so ga pred stoletjem imela električna in prometna omrežja.

»V času četrte industrijske revolucije se karte delijo na novo, in to je čas priložnosti. Nehajmo govoriti o majhni državi, ampak povejmo, da smo ravno prav velika država, ki ima potencial, da v središču digitalne Evrope postanemo prostor, kjer bomo razvijali in živeli rešitve prihodnosti na različnih področjih: morda v izobraževanju, energetiki, oskrbi starejših, zdravstvu,« pravi izvršna direktorica AmChama Ajša Vodnik.

Slovenija ima izvrstno strateško-geografsko lokacijo, visoko izobražene strokovnjake, odprtost in kreativnost ljudi, varnost, zanesljivost, v prihodnost usmerjeno mišljenje ter razvito infrastrukturo, kar vse ustvarja zelo ugodno okolje za razvoj različnih pristopov in novih inovativnih modelov. »Država pa je tista, ki lahko ustvari okolje, naklonjeno odprti digitalni družbi. To bo omogočilo razvoj in rast, gospodarstvo pa mora proaktivno uvajati in iskati najboljše digitalne rešitve,« meni Vodnikova.

Slovenija lahko postane referenčna država

S tem namenom je vlada pripravila projekt Slovenija – Zelena referenčna država v digitalni Evropi. Ta Slovenijo predstavlja kot državo, ki lahko ponudi odlično razvojno okolje in tudi partnerstvo pri uvedbi kompleksnih informacijskih rešitev v javne sisteme. Prepričani so, da posebno v smislu evropske digitalne agende in enotnega digitalnega evropskega trga Slovenija lahko postane tako imenovana referenčna država in aktiven akter digitalne transformacije v Evropi, ki jo poganja IKT. To prinaša tudi nova delovna mesta.

»Tuji investitorji se bodo po novem lahko obrnili na enotno nacionalno točko s celovito ponudbo podpornih poslovnih storitev, tako domačim kot tujim podjetjem pa bo podporno okolje od zdaj pomagalo tudi pri dostopanju do finančnih virov,« obljubljajo na vladni spletni strani. Po besedah ministra Borisa Koprivnikarja, ki je nosilec projekta, je z lanskim obiskom v ZDA (decembra 2015), na katerega so se pripravljali več kot pol leta, vladno-gospodarska delegacija želela predvsem spodbuditi zanimanje velikih svetovnih korporacij, ki jim Slovenija lahko ponudi odlično razvojno okolje in tudi partnerstvo pri uvedbi kompleksnih informacijskih rešitev v javne sisteme.

Po najboljše poslovne prakse v ZDA

Razvojno-poslovno delegacijo v ZDA je v sodelovanju z javno agencijo Spirit organizirala Ameriška gospodarska zbornica (AmCham). Obiskali pa so sedeže ključnih podjetji s področja razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, kot so IBM, EMC, Oracle, Cisco in Microsoft. Vodnikova pravi, da je bil njen namen, »da bi se slovenski razvojniki srečali z najsodobnejšimi trendi in osvetlili izzive, predvsem pa našli rešitve, kako še bolje uvajati digitalne tehnologije v evropski prostor, in razvili celovit digitalni ekosistem ob pomembnem dejstvu, da Slovenija poleg referenčnega okolja ponuja tudi slovensko znanje, ter ustvarili razvojna partnerstva z najboljšimi

Konkretni projekti, ki izhajajo iz temelja, ki ga je postavila delegacija, se že rojevajo in bodo še dopolnjeni s projekti z obiska v ZDA septembra letos, pravi minister. Poslovnega dela delegacije v Silicijevo dolino se bodo udeležili predstavniki slovenskih podjetij, ki so v svojih regijah vplivna. Za srečanje se dogovarjajo z nekaterimi vodilnimi ameriškimi podjetji, kot so Uber, Tesla, Facebook in Google.

A če Slovenija želi postati referenčna država, je potrebna predvsem kultura dialoga in sodelovanja, pa ambicioznost gospodarstva in odprtost ter hitrost države za spremembe. »Tehnologija vedno prehiteva zakonodajo, zato je kultura dialoga pomembna, sicer ustvariš pravni okvir za preteklost, in ne za prihodnost. Priprava okolja, ki je primerno za razvoj podjetništva in inovativnosti ter naklonjeno odprti digitalni družbi, je mogoče le v sodelovanju,« poudarja Vodnikova.

»Odlično je, da ima Slovenija podjetnike, ki razumejo potrebo po drugačnih pristopih – taki so na primer Matej Čer, Maja in Miha Mikek – pa gospodarstvenike, ki želijo biti odlični v svetovnih merilih, Institut Jožef Stefan in Kemijski inštitut, ki na nekaterih področjih postavljajo nove smernice za svetovni razvoj, pospeševalnike, na primer ABC Accelerator, mreže za podjetništvo, na primer CEED Slovenija,« našteva Vodnikova in dodaja: »To je le nekaj primerov, jih je še veliko več, toda spremenimo se lahko le skupaj, prebojni posamezniki so pomembni in odlični, a vključenost in sodelovanje sta ključa do uspeha

Tudi Koprivnikar med največjimi izzivi za to, da Slovenija postane referenčna država, vidi v odprtem sodelovanju vseh deležnikov različnih ministrstev pa tudi podjetij in državljanov, ki se že zaradi splošnega načela odpora proti spremembam poskušajo izogniti spremembi zakonodaje, načina dela pa tudi življenja. »Izrazita povezanost sodobnih rešitev zahteva tudi več odprtega medsektorskega sodelovanja, ki Slovencem pogosto ni ravno v ponos,« še dodaja minister.

Bi torej Slovenija bila druga Silicijeva dolina? Vodnikova meni, da bi bilo bolje, če bi poiskali svojo pot. »Silicijeva dolina je svetovna prestolnica inovativnih tehnologij in digitalnega razvoja. Menim, da moramo iskati svojo pot, veliko se lahko naučimo iz njihovih izkušenj, ponudimo partnerstva vodilnim podjetjem, iščemo transfer znanja in izkušenj v obe smeri, nisem pa prepričana, ali se hočemo definirati kot druga Silicijeva dolina. Osebno bolj verjamem v koncept zelene referenčne države, ki je dovolj pogumna, da išče svojo pot. Lahko pa pogledamo nekatere gradnike, ki so pomembni za Silicijevo dolino: financiranje, izobraževanje in izpopolnjevanje veščin, podjetniški duh, odprtost za najboljše, neustrašnost in vztrajnost ter inoviranje za boljši svet.«

Slovensko znanje bi tako lahko še bolj ponesli v svet. Pa se moramo pri tem bati, da bi si ga prisvojili tujci? »Pri razvoju izrazito multidisciplinarnih in povezovalnih rešitev, kot jih prinašajo novi poslovni modeli in digitalne rešitve, pa vidim veliko večji izziv v tem, da si z znanjem in rešitvami vedno korak pred drugimi kot v tem, da bi znanje in rešitve skrivali pred drugimi. Najboljši odgovor na to vprašanje lahko opredelimo kot pozicijo, v kateri bo slovensko znanje in okolje prepoznano kot verodostojno in cenjeno, zato bomo vse bolj lahko del sodobnih učinkovitih rešitev in njihovih rezultatov,« odgovarja Koprivnikar.

Temu razmišljanju se pridružuje tudi Vodnikova, ki pravi, da zaprtost družbe ni nekaj, kar bi bilo v času globalne povezanosti zaželeno. »Sploh pa, kaj pomeni, da tujci znanje vzamejo za svoje – je, na primer, Jure Leskovec, odličen mlad profesor na Stanfordu in uspešen podjetnik, zato ker ne deluje v Sloveniji, kaj manj Slovenec?! Ne, nasprotno, ljudje kot je on – in teh ima Slovenija na srečo veliko, lahko naredijo Slovenijo globalno, torej veliko večjo, kot so njene fizične meje. Oni so tisti, ki lahko predstavljajo naše najboljše ambasadorje v svetu. Se pa moramo z njimi povezati, jih sprejemati, znati poslušati in imeti z njimi odprt dialog ter seveda biti nanje ponosni. Želja pa je tudi, da v Sloveniji ustvarimo pogoje in okolje, ki bodo najboljše strokovnjake privabili, da bodo ustvarjali tukaj,« poudarja.

Kaj potrebujemo, da postanemo zelena referenčna država?

  • ambicioznost gospodarstva in podjetnikov
  • odprtost za vire financiranja in investicije
  • hitrost sprememb in odpravljanje administrativnih ovir s ciljem, da imamo najsodobnejši pravni okvir
  • infrastrukturo
  • nižjo obdavčitev, da bi pridobili najboljše strokovnjake in podjetnike z vsega sveta
  • izobraževalni sistem in izpopolnjevanje veščin
  • digitalizacijo in povezanost gospodarstva

Več iz rubrike

ikonomija

Organizacijske tegobe prestavljenih olimpijskih iger

Poletne olimpijske na Japonskem so prestavljene na 23.julij naslednje leto. Se bodo olimpijske igre odvijale, če pandemija takrat še ne bo pod nadzorom?

ikonomija

Musk bo z milijonom dolarjev zavaroval upravo pred tožbami

Pri Tesli so Elon Musku v tem tednu izplačali skoraj milijon dolarjev, kateri bi pokrili stroške tožb, hkrati pa se slišijo pozivi po njegovi odstavitvi.

ikonomija

Gary Vaynerchuk: »Za večjo srečo prilagodite pričakovanja osebnega dohodk…

Belorusko-ameriški milijonar je prepričan, da bi mladi podjetniki morali za večji uspeh premisliti svoje sanje in realno prilagoditi pričakovanja osebnih dohodkov.

ikonomija

Digitalna koalicija podprla aplikacijo za sledenje okužb

Vodilno slovensko združenje za digitalizacijo Slovenije izraža podporo uporabi mobilne aplikacije Covid 19, ki bi omejila možnosti prenosa okužb. Vse več je tudi pobud za ustanovitev nacionalne skupi…

Komentarji: