Je šesturni delovnik učinkovit?

Ni učinkovit v smislu produktivnosti. V Toyoti v Göteborgu so na krajši delovnik prešli že pred trinajstimi leti. Kaj so dosegli?

Srečnejše zaposlene, bolj zdrave, manj bolniških odsotnosti in čez leta tudi večji dobiček. Tudi v Kiruni so imeli šesturni delovnik med letoma 1989 in 2005, a so ga opustili zaradi »pomanjkanja podatkov, ki bi potrdili njegove prednosti«. Zagovorniki krajšega delovnika poudarjajo, da vse večja produktivnost družbe dolgoročno zmanjšuje zaposljivost za osem ur na dan in da sta povprečno dve uri v delovnem dnevu neproduktivni.

Na Švedskem šesturni delovnik še vedno preizkušajo

Lani so šesturni delovnik poskusno uvedli tudi v domovih upokojencev Sjöjungfrun v mestu Umeå in Svartedalen v Göteborgu. Začetna vznesenost očitno ni prinesla želenih rezultatov, zaradi predloga reforme pa so se začela lomiti tudi politična kopja. V Umeåju je poskusno uvedbo spodbudilo tudi politično prepričanje, da bo krajši delovnik pripomogel k boljšemu počutju zaposlenih in zmanjšal izdatke za bolniške. Študija, ki so jo objavili poleti, pa kaže, da se bolniške odsotnosti niso zmanjšale, temveč povečale z osem odstotkov na 9,3 odstotka, poročajo v Sundsvalls Tidningu. To pa ne velja za dom upokojencev Svartedalen. Študija, ki so nam jo posredovali iz urada podžupanje Göteborga Marie Rydén, kaže, da so medicinske sestre srečnejše, manj na bolniškem dopustu in tudi produktivnejše. Za primerjavo je pri osebju v kontrolni skupini v drugem domu upokojencev bolniška odsotnost dvakrat pogostejša, trikrat pogosteje pa osebje vzame tudi dopust. V Göteborgu so se za testni šesturni delovnik odločili leta 2015. Eksperiment so začeli februarja lani, končal pa se bo decembra letos. Od 1. septembra letos pa šest ur (s plačilom za osem ur) delajo tudi socialni delavci ponekod v mestu Sundsvall, in sicer ne glede na rezultate.

Produktivnost enaka, sreča večja

Za šesturni delovnik se je lani odločilo tudi švedsko podjetje za razvoj aplikacij Filimundus. »Osemurni delovnik ni tako učinkovit, kot bi mislili,« je za Svet kapitala povedal direktor podjetja Linus Feldt. Zaposleni v Filimundusu še vedno prejemajo plačilo za osemurni delovnik, Feldt pa opaža, da zaposleni v službo in iz nje prihajajo srečnejši. »Rezultat je, da niso več tako apatični. Naši programerji menijo, da delajo manj kot prej, vendar to ni povezano s krajšim delovnikom,« razlaga. »Produktivnost je še vedno enaka. Napačno je razmišljati, da smo produktivnost povečali na račun krajšega delovnika. To je prej posledica izločitve motenj in nepotrebnih opravil, ki so zapolnjevala delovnik.«

Švedi pa niso edini, ki poskusno uvajajo krajši delovnik za plačilo po osemurnem. Romunska digitalna marketinška agencija WebDigital se je avgusta letos odločila, da bo delovni teden skrajšala na štiri dni. Ukrep, s katerim hočejo povečati učinkovitost, bo veljal do konca tega leta. Najverjetneje bo ponedeljek dela prost dan, s čimer se romunsko podjetje pridružuje ukrepom podobnih agencij po svetu, med njimi tudi edinburškemu Serps Invaders, ki ima štiridnevni delovni teden že od leta 2013, poroča romania-insider.com.

Shutterstock

Ne, to ni utopija!

Kljub pozitivnim učinkom šesturnega delovnika so (tudi na Švedskem) precej vplivni tudi nasprotniki, ki poudarjajo, da gre za utopično idejo. »Pred sto leti je bilo nepredstavljivo, da bi z deset- ali dvanajsturnega delovnika prešli na osemurnega. Pa se je zgodilo,« pravi Feldt, ki opaža tudi, da določenim ljudem ustreza šesturni delovnik, drugim deset- do štirinajsturni. A priznava, da »žal tisti, ki bi želeli delati manj, zdaj nimajo veliko izbire. Morda pa bodo vodje v prihodnosti fleksibilnejši.« Da to ni utopija potrjuje tudi Erik Hegelund, doktorand ekonomske zgodovine na Univerzi Stockholm, ki je lani skupaj s Stigom Teglom napisal poročilo o skrajšanem delovnem času za »think tank« Katalys. Prepričan je, da bodo »spremenjeni zakoni in oziroma ali norme ob skrajšanjem delovniku posamezniku zagotovili več svobode. Rast bruto domačega proizvoda se bo v prehodnem obdobju upočasnila, vendar je upočasnitev odvisna od hitrosti sprejemanja reform,« pojasnjuje Hegelund. Dejstvo je, da skrajšanje delovnika ni »rešitev za vse težave« in da ta, na primer, ne bo rešil problema brezposelnosti.

Nasprotniki skrajševanja delovnika strašijo, da bo gospodarstvo opešalo – da bo manj konkurenčno, da bo imelo manj prilivov. »Podatki kažejo prav nasprotno,« nam je povedal Hegelund. »Z rastjo gospodarstva lahko povečamo potrošnjo dobrin in storitev ter tudi prosti čas. Sploh nam ni treba izbirati. Vse je odvisno od načina skrajševanja delovnika in vladne ekonomske politike.« Podatki tudi kažejo, da bi dolgoročno zabeležili večjo produktivnost, pravi.

S tem se strinja tudi Feldt. Poudarja, da »vsi posli niso povezani z denarjem«. »Ali zdravje in sreča zaposlenih morda nista pomembna? Če pa upoštevamo konkurenčnost, se je zanimanje za naše podjetje zelo povečalo. Za delo pri nas se zanimajo ljudje, ki bi jih sicer le težko pridobili,« pravi sogovornik o pozitivnih učinkih.

Merjenje moči v delovnih urah

Med podjetji, ki so se prva ukvarjala z idejo krajšega delovnika, so bila avtomobilska. Ker so bili delavci utrujeni in nezbrani, so bile nesreče na delovnem mestu pogoste. Zdaj že avtomatizacija dela omogoča krajši delovnik. Res je tudi, da je zaradi robotizacije določenih delovnih mest manj, a nastajajo nova, predvsem v storitvenem sektorju. Zakaj torej ne delamo manj? Hegelund meni, da zato, ker v zadnjem desetletju nismo izkoristili povečane produktivnosti, zaradi katere bi imeli tudi več prostega časa.

Namesto tega smo povečali povpraševanje po dobrinah in storitvah. Posredno je to odvisno tudi od drugih dejavnikov, kot so »razmere na trgu dela«, kjer so »delovne ure večinoma vprašanje moči ter odnosa med delodajalci in delavci«.

V Sloveniji število ur določa zakon

V Sloveniji imamo z zakonom o delovnih razmerjih določen polni delovni čas, ki pomeni od 36 do 40 ur na teden. S tem je določena tudi spodnja meja delovnega časa, ki se šteje za polni delovni čas ter je merilo za določitev pravic in obveznosti delavca – na primer pravice iz obveznih zavarovanj. To pomeni, da socialni partnerji na ravni panoge ali pri delodajalcu lahko določijo dolžino polnega delovnega časa le v zakonsko določenem časovnem okviru. Šesturni delovnik pri nas zakonsko torej skoraj ni mogoče uvesti.

ZDR-1 sicer omogoča, da je z zakonom ali drugim predpisom v skladu z zakonom ali kolektivno pogodbo lahko za delovna mesta, na katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, določen tudi polni delovni čas, ki traja manj kot 36 ur na teden.

Po informacijah ministrstva za delo delavci v Sloveniji v določenih panogah pogosto opravljajo nadure, zato dodatno skrajševanje polnega delovnega časa ne bi bilo učinkovito oziroma bi bilo le-to za delavce lahko celo negativno.