James Lovelock: Kolonizacija Marsa je neumnost
Pionir okoljskega aktivizma meni, da bi denar, ki ga Musk namenja za raziskovanje Marsa morali porabiti za reševanje Zemlje.
Odpri galerijo
James Lovelock, 100-letnik ( rojen 26. julija 1919 v Letchworthu v Angliji) je eminentni znanstvenik globalnega slovesa, izumitelj, raziskovalec, pisec in okoljevarstvenik. Študiral je kemijo v Manchestru, med drugo svetovno vojno pa mu zaradi njegovega doprinosa k razvoju ni bilo treba obiskovati vojske. James je izumil kar nekaj stvari, ki jih je NASA uporabila v svojih programih raziskovanja planetov. Kot njen svetovalec je v 60. letih razvil hiptezo Gaia, ki velja za eno prvih na področju okoljevarstva. V začetku 60. in poznih 70. je pomagal Nasi pri programu Viking, ki je želel odkriti življenje na Marsu. Danes toliko let pozneje pa Loverlock za nemški časopis Spiegel pravi, da se mu zdi neumno, da tolikšna sredstva namenjamo potencialni poselitvi Marsa.
Lovelock uživa v polemiki in njegova nova knjiga "Novacene: The Coming Age of Hyperintelligence", ki je izšla v nemščini in angleščini, bo verjetno zbudila nasprotovanje okoljevarstvenikov. Z ženo Sandy živi v koči na plaži ob južni vetrovni obali Anglije.
V intervjuju za omenjeni časopis je med drugim dejal: »Po eni strani naše sonce počasi postaja vedno bolj vroče, po drugi strani ljudje to segrevanje umetno pospešujejo s toplogrednimi plini. To je zelo neumno od nas. Zemlja ima možnost preživeti milijarde let, vendar ne bo več primerno mesto za življenje, saj bo spominjala na Venero.«
V knjigi tako predlaga, da bi med zemljo in soncem postavili neke vrste senčnike. »Senčnik s premerom nekaj sto milj na heliocentrični orbiti med Zemljo in soncem bi lahko popolnoma zaustavil globalno segrevanje. To bi bilo sicer zelo drago. A nič dražje od odhoda na Mars.«
Ideje Elona Maska, da bi človek poselil Mars, se mu zdijo neumne. »Elon Musk je prebral preveč znanstvene fantastike, ki ga je popolnoma odnesla. Če bi bil na njegovem položaju, ne bi nikoli zapravil toliko bogastva za potencialno kolonizacijo Marsa. Tam je grozno, ne moreš dihati. Bolje bi bilo investirati ta denar za reševanje Zemlje.«
Podnebni protesti mu ne dajejo prav nobenega upanja. »To je tipično mladostniško vedenje. Takšne in podobne proteste spremljam že celo življenje. Vedno se najdejo študentje, ki imajo preveč časa, da lahko zganjajo karneval po ulicah. Kmalu jih podnebje ne bo več zanimalo, pa bodo našli kakšno drugi stvar.«
O tem, kaj bi morala politika storiti, da bi preprečila klimatske spremembe, pa Lovelock pravi: »Letalske karte so prepoceni. Če želite resnično zmanjšati emisije ogljikovega dioksida, se odločite za jedrsko energijo. Veliko ljudi se boji jedrske energije, vendar je izredno varna. Po cunamiju na Japonskem je leta 2011 umrlo 20.000 ljudi, nuklearna elektrarna Fukušima ni nikogar močno poškodovala. Zaradi višjih cen električne energije umre več ljudi kot je bilo žrtev nesreče. To je dejstvo, ki kaže, da je odločitev o prenehanju proizvodnje jedrske energije prispevala k več smrtnim žrtvam kot nesreča sama.«
Države, med njimi Nemčija, ki so se odločile za prenehanje proizvodnje jedrske energije, so po njegovem mnenju storile veliko napako. »Francija to počne pametno. Bil sem na ogledu nekaterih njihovih jedrskih elektrarn. Odpeljali so nas do hladilnih bazenov, kamor postavijo vroče palice iz elektrarne, da bi zmanjšali njihovo radioaktivnost. Videl sem monitorje sevanja in podatke, ki so dokazovali, da je sevanje nad bazenom skoraj enako kot tukaj, kjer sedim zdaj.«
Lovelock uživa v polemiki in njegova nova knjiga "Novacene: The Coming Age of Hyperintelligence", ki je izšla v nemščini in angleščini, bo verjetno zbudila nasprotovanje okoljevarstvenikov. Z ženo Sandy živi v koči na plaži ob južni vetrovni obali Anglije.
V intervjuju za omenjeni časopis je med drugim dejal: »Po eni strani naše sonce počasi postaja vedno bolj vroče, po drugi strani ljudje to segrevanje umetno pospešujejo s toplogrednimi plini. To je zelo neumno od nas. Zemlja ima možnost preživeti milijarde let, vendar ne bo več primerno mesto za življenje, saj bo spominjala na Venero.«
Elon Musk je prebral preveč znanstvene fantastike, ki ga je popolnoma odnesla.
V knjigi tako predlaga, da bi med zemljo in soncem postavili neke vrste senčnike. »Senčnik s premerom nekaj sto milj na heliocentrični orbiti med Zemljo in soncem bi lahko popolnoma zaustavil globalno segrevanje. To bi bilo sicer zelo drago. A nič dražje od odhoda na Mars.«
Ideje Elona Maska, da bi človek poselil Mars, se mu zdijo neumne. »Elon Musk je prebral preveč znanstvene fantastike, ki ga je popolnoma odnesla. Če bi bil na njegovem položaju, ne bi nikoli zapravil toliko bogastva za potencialno kolonizacijo Marsa. Tam je grozno, ne moreš dihati. Bolje bi bilo investirati ta denar za reševanje Zemlje.«
Podnebni protesti mu ne dajejo prav nobenega upanja. »To je tipično mladostniško vedenje. Takšne in podobne proteste spremljam že celo življenje. Vedno se najdejo študentje, ki imajo preveč časa, da lahko zganjajo karneval po ulicah. Kmalu jih podnebje ne bo več zanimalo, pa bodo našli kakšno drugi stvar.«
Zaradi višjih cen električne energije umre več ljudi kot je bilo žrtev nesreče v Fukošimi.
O tem, kaj bi morala politika storiti, da bi preprečila klimatske spremembe, pa Lovelock pravi: »Letalske karte so prepoceni. Če želite resnično zmanjšati emisije ogljikovega dioksida, se odločite za jedrsko energijo. Veliko ljudi se boji jedrske energije, vendar je izredno varna. Po cunamiju na Japonskem je leta 2011 umrlo 20.000 ljudi, nuklearna elektrarna Fukušima ni nikogar močno poškodovala. Zaradi višjih cen električne energije umre več ljudi kot je bilo žrtev nesreče. To je dejstvo, ki kaže, da je odločitev o prenehanju proizvodnje jedrske energije prispevala k več smrtnim žrtvam kot nesreča sama.«
Države, med njimi Nemčija, ki so se odločile za prenehanje proizvodnje jedrske energije, so po njegovem mnenju storile veliko napako. »Francija to počne pametno. Bil sem na ogledu nekaterih njihovih jedrskih elektrarn. Odpeljali so nas do hladilnih bazenov, kamor postavijo vroče palice iz elektrarne, da bi zmanjšali njihovo radioaktivnost. Videl sem monitorje sevanja in podatke, ki so dokazovali, da je sevanje nad bazenom skoraj enako kot tukaj, kjer sedim zdaj.«
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost