Jajca predstavljajo sedem odstotkov živinoreje

Če je nekoč veljalo, da se je jajcem v prehrani treba izogibati, je nova zakonodaja na področju krme živali poskrbela, da jajca na evropskih tleh niso več tako zdravju nevarna. Danes ne velja več, da je za uravnoteženo prehrano dovolj nekaj jajc na teden, brez težav si lahko privoščimo tudi dve na dan. Kljub temu, da imajo jajca kar nekaj nasičenih maščob (okrog tri grame na 100 gramov jajčne vsebine) in holesterola (od 200 do 300 miligramov na 100 gramov jajčne vsebine), danes vemo, da zaužit holesterol ne vpliva bistveno na raven holesterola v krvi, saj ga kar do 75 odstotkov nastane v našem telesu. Poleg tega so jajca bogata z beljakovinami, vsebujejo skoraj vse esencialne aminokisline, med njimi tudi cink, selen, retinol in tokoferol, ki jih je v prehrani pogosto premalo, ter 18 vitaminov in mineralov.

Getty Images

Prodaja jajc raste

Prodaja jajc z novimi prehranskimi smernicami raste, leta 2016 se je zvišala za 7 odstotkov glede na preteklo leto, leta 2017 je ostala na podobni ravni. V Sloveniji kokoši na leto znesejo približno 360 milijonov jajc, leta 2017 je bilo znesenih 397 milijonov jajc, kar je največja količina po letu 1991. Pojemo jih več, kot jih pridelamo, v zadnjem desetletju smo jih v povprečju morali uvoziti 10 odstotkov. Leta 2016 smo pripeljali iz tujine 2510 ton jajc, kar je najvišja vrednost do zdaj, v tem letu je bila samopreskrba 94,8-odstotna. Vsak prebivalec je v povprečju porabil 10,7 kilograma jajc. Samopreskrbni smo bili le leta 1994.
Več kot polovica jajc v Sloveniji je iz baterijske reje. Po podatkih registra rejcev kokoši je bilo leta 2017 takšnih 53 odstotkov. So tudi najcenejša in, presenetljivo, predstavljajo manjše tveganje za zdravje, vsaj kar zadeva možnosti kontaminacije z zajedavci in boleznimi. Največjo nevarnost kontaminacije jajc s salmonelo predstavljata pašna in ekološka reja kokoši. Ker se tam pasejo na tleh, s črvi in insekti, lahko pride do vnosa dioksinov. Takšnih obratov je bilo preteklo leto skupaj 31.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so pojasnili, da so jajca iz baterijske reje najcenejša in jih je v trgovinah največ. Tudi jajca trgovskih blagovnih znamk so iz baterijske reje. »Pri pregledovanju ponudbe smo ugotovili, da ta jajca očitno dobro prodajajo, kar pomeni, da hitro zamenjajo tudi zaloge na trgovskih policah. Na embalaži jajc je bilo označeno, da je do konca roka uporabe v povprečju 20 dni, kar pomeni, da so jih kokoši znesle pred največ osmimi dnevi.« Pri tem je treba dodati, da imajo jajca iz ekološke reje običajno, zaradi manjše fluktuacije zaloge, krajši rok trajanja. Ta je sicer določen z evropsko zakonodajo, 28 dni po izvalitvi.

Preberite še:

Že zdaj jajca iz alternativne reje dražja od jajc iz baterijske reje. Po popolni ukinitvi proizvodnje v baterijski reji bodo še dražja.

Potrošniki zahtevajo konec baterijske reje

Problem baterijske reje, ki jo evropske države počasi prepovedujejo, ni v nevarnosti za zdravje potrošnikov, ampak izključno v tem, da so jajca proizvedena v slabih življenjskih razmerah za živali. Leta 2012 je evropska direktiva o minimalnih pogojih za življenje kokoši nesnic prepovedala rejo kokoši v klasičnih baterijskih kletkah, velikih 550 kvadratnih centimetrov. Zdaj morajo biti velike 750 kvadratnih centimetrov, kar jim ne daje dosti več prostora za gibanje. To pomeni, da na enem kvadratnem metru rešetke živi 13 kokoši. Na takšni površini lahko zgolj vstajajo in se usedajo. Iz kletk niso nikoli izpuščene, najbolj travmatično za žival pa je, da nimajo ločenega prostora za gnezdenje in valjenje jajc.

Getty Images

Avstrija na pobudo zaščitnikov pravic živali do leta 2020 načrtuje ukinitev baterijske reje v obogatenih kletkah, v Franciji so se na željo potrošnikov trgovske verige zavezale, da bodo rejo v baterijskih kletkah odpravile do leta 2025. V Nemčiji je delež baterijske reje le še 10-odstotni. V Sloveniji pod vodstvom Društva za zaščito živali Ljubljana in zavoda Danes je nov dan poteka kampanja za zbiranje podpisov za ukinitev baterijske reje imasjajca.si, ki je do marca zbrala skoraj 13.000 podpisov. Nekateri trgovci pri nas že spoštujejo željo potrošnikov. Eurospin je jajca iz baterijske reje umaknil konec avgusta, E.Leclerc se je zavezal, da bo opustil prodajo jajc kokoši iz baterijske reje pod svojo blagovno znamko do leta 2020, v celotnem oddelku jajc pa do leta 2025. Spar se je avgusta zavezal, da bo jajca iz baterijske reje umaknil s trgovinskih polic do leta 2020. Postopek izločanja jajc iz baterijske reje mora biti po njihovem postopen, da se pridelovalci lahko prilagodijo in ponudijo več jajc iz hlevske, proste ali ekološke reje. Mercator je zavrnil pobudo, trgovski verigi Tuš in Jager pa se na poziv nista odzvali.

Getty Images

Hofer je kot prvi trgovec v Sloveniji že februarja 2017 odstranil iz ponudbe kokošja jajca iz baterijske reje. Razlog je, kot so nam sporočili, izključno v zagotavljanju dobrobiti živali, odstranitev jajc iz baterijske reje je bila sprejeta na nacionalni ravni v sodelovanju z lokalnimi dobavitelji in njihovo podporo. »Ponudbo smo prilagodili, vsa sveža jajca na naših policah so iz talne, proste ali ekološke reje. Naši kupci so odločitev sprejeli pozitivno in izbiro jajc iz baterijske reje nadomestili z omenjeno izbiro. Verjamemo, da lahko ravno z našimi kupci in dobavitelji odgovorno spreminjamo svet in pomagamo oblikovati boljšo prihodnost.«
V Lidlu Slovenija so se za ta korak odločili sredi leta 2017. Od 1. julija preteklega leta v trgovinah po Sloveniji ne ponujajo več jajc iz razširjene baterijske reje, saj se »zavedajo potrebe po bolj humanem pridelovanju tako osnovnega živila, kot so jajca. Na policah Lidla Slovenija ponujamo jajca izključno z minimalnim standardom hlevske reje, jajca v naši ponudbi so izključno slovenska.« Na vprašanje, ali je to odgovor na morebitne spremembe zakonodaje v Avstriji ali kje drugje v Evropi, so odgovorili: »To je uresničevanje zavez v duhu naše trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet, v katero vključujemo sodelavce, kupce in dobavitelje. Zavezo smo sprejeli kljub temu, da slovenska zakonodaja jajca iz razširjene baterijske reje še dovoljuje.« Pojasnili so nam, da bodo do leta 2020 vsi izdelki, ki vsebujejo jajca kot eno izmed sestavin, proizvedeni izključno iz jajc z minimalnim standardom hlevske reje, v ponudbi pa že imajo piškote slovenskega proizvajalca (linški keksi), ki vsebujejo izključno jajca iz hlevske reje. Njihova cena teh jajc je primerljiva ceni jajc iz razširjene baterijske reje.

Getty Images

Bi bila ob ukinitvi baterijske reje na voljo le dražja jajca?

V Mercatorju, ki je poziv zavrnil, nudijo kupcem možnost izbire med različnimi vrstami kokošjih jajc, torej jajca iz baterijske, talne, proste reje in bio jajca. »Po zagotovilih dobaviteljev in po naših opažanjih, saj dobavitelje obiskujemo in pregledamo proizvodne obrate, mora biti tako pri baterijski kot pri talni reji kokoši poskrbljeno, da jajca ustrezajo standardom HACCP, poskrbljeno mora biti tudi za dobrobit živali. Pri tem rejci poudarjajo, da se pri baterijski reji kokoši upoštevajo novi standardi po zakonodaji, sprejeti leta 2012, manj je tudi možnosti za kontaminacijo jajc, manj emisij, prahu in smradu. Rejci dodajajo, da za zdaj ni prirejenih dovolj količin, da bi lahko ponujali le slovenska jajca iz talne reje,« so pojasnili v največjem trgovcu. »Težko je ugibati, kako bi se odzvali potrošniki, saj bi ob nenadni ukinitvi jajc iz baterijske reje primanjkovalo jajc in bi bila na voljo le dražja. Nič torej ne gre čez noč, ampak se take spremembe dogajajo postopoma. Nekateri dobavitelji širijo zmogljivosti za talno rejo kokoši, torej gre razvoj v smeri, da bo v ponudbi čedalje več jajc iz talne reje,« so dodali v Mercatorju.
Tudi v podjetju Meja Šentjur, enem izmed večjih proizvajalcev jajc, kjer so letos proizvedli 64 odstotkov jajc iz baterijske, 24 odstotkov iz hlevske, 5 odstotkov iz proste in 7 odstotkov iz ekološke reje, so pojasnili, da so se zahtevam trgovcev, ki baterijske reje več ne vključujejo v ponudbo, prilagodili. »Še vedno jih proizvajamo, a smo se v prireji jajc morali prilagoditi z opremo za drugačen način reje kokoši nesnic. Dodatno povpraševanje po jajcih iz hlevske reje je za nas potreben investicijski cikel, ki zahteva čas in denar.« Do konca letošnjega leta bodo v treh hlevih baterijsko rejo zamenjali s hlevsko, so nam pojasnili.