Iz šole pripravljeni na pravo delo, pravo službo

Podjetnost in inovativnost sta besedi, ki jima skoraj ni več mogoče ubežati. Prisotni sta v skoraj vseh dokumentih EU, pot pa sta si utrli tudi v šolski sistem. Podjetnost je tudi osnovno vodilo razpisa Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah. Projekt, katerega cilj je z razvojem kompetenc podjetnosti šolajočim omogočiti lažji in uspešnejši prehod na trg dela, je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, podprla pa ga je tudi služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je odobrila finančno podporo. Vrednost razpisa je 3,3 milijona evrov, od tega bo 2,6 milijona evrov prispeval evropski socialni sklad.

Veščina, brez katere ne gre več

Namen razpisa je omogočiti šolajočim čim več praktičnih izkušenj že med šolanjem, razlaga nosilka razpisa z ministrstva za izobraževanje Maja Krušič Šega. »Želimo jih opremiti s kompetencami, s katerimi bodo uspešneje razvijali svojo karierno pot.«

Pexels

Na razpis se lahko prijavi le konzorcij, ki ga sestavljajo organizacije, ki skrbijo za usposabljanje učiteljev in ravnateljev, prostovoljne in mladinske organizacije, znanstvene in raziskovalne institucije ter predstavniki kulture in gospodarstva. »V konzorciju morajo biti obvezno javni zavodi, ki so zadolženi za usposabljanje vodstvenih in strokovnih delavcev v Vzgoji in izobraževanju, torej Šola za ravnatelje in Zavod RS za šolstvo, saj bodo z novim modelom usposabljali učitelje in ravnatelje ter druge strokovne delavce,« pojasnjuje. Od vseh prijavljenih modelov, ki morajo temeljiti na veljavnih praksah in te povezati in nadgraditi, bodo na ministrstvu izbrali enega. Cilje je priprava sistemske podlage za umestitev kompetence podjetnosti kot prečne kompetence v vzgoji in izobraževanju. »Znotraj šolskega kurikuluma se je že marsikaj spreminjalo, zdaj pa usmerjano vnašamo še druge kompetence, ki sestavljajo podjetnost,« pojasnjuje.

Ne gre za to, da bi podjetniki prodajali formulo uspešnosti, pomembno je opolnomočenje učiteljev, ravnateljev in šolajočih.

Slovar slovenskega knjižnega jezika podjetnost opredeljuje kot »iznajdljivost« ali »uspešno lotevanje nalog«. Evropski konkurenčni okvir jo opredeljuje kot veščino, ki jo potrebujemo v vsakdanjem življenju, tudi zunaj šolskega sistema. »V šolskih sistemih pridobijo šolajoči zelo veliko znanja, a ga, žal, po šolanju mnogi ne znajo uporabiti. Podjetnost, inovativnost in ustvarjalnost potrebuje vsakdo, ki bo stopil na trg dela, saj se mora vsakdo znati predstaviti, zaznati priložnosti in ovire ter pridobljeno znanje tudi uporabiti,« razlaga Krušič Šegova.

Taka podjetnost je dobra podlaga za nov način razmišljanja, še posebno v spremenjeni ekonomiji 21. stoletja. Šolski sistem so pred kratkim spremenili tudi Finci, ki poudarjajo, da morajo biti posamezniki, če želijo biti uspešni ter zaposljivi v kompetitivnem okolju, hkrati tudi fleksibilni, podjetni in prilagodljivi. Tudi Avstrijci so za različne ravni izobraževanja s strokovnjaki za spodbujanje podjetnosti napisali program s petnajstimi vsebinskimi sklopi, pri katerih so upoštevali veščine 21. stoletja, ki jih umeščajo v šolski sistem pri vseh predmetih. Temu je sledila tudi Slovenija v okviru Youth start, ki omenjeni projekt uspešno pilotira na 21 osnovnih in 19 srednjih šolah.

Pexels

V model vpeto tudi gospodarstvo

Podjetnosti pa ni brez gospodarstva. In ker bo v model pri nas vpeto tudi gospodarstvo, bo to imelo možnost soustvarjati razvojni model in tako vplivati na vključevanje veščin in kompetenc, ki jih potrebuje nov trg dela oziroma jih pričakujejo od bodočih delavcev. V projektu naj bi sodelovalo okoli 3000 podjetnikov. »Ne gre za to, da bi podjetniki prodajali formulo uspešnosti, ampak je pomembno opolnomočenje učiteljev, ravnateljev in šolajočih,« pravi Krušič Šegova. Dodaja, da morajo vsi potencialni partnerji imeti izkušnje s spodbujanjem podjetnosti v izobraževanju. Izkušnje in evalvacije so namreč pokazale, da je nekdo lahko zelo uspešen v gospodarstvu, a je neprimeren za podajanje tega znanja otrokom v osnovni ali srednji šoli. Poudarja, da se podjetja na razpis lahko prijavijo le v okviru zbornice ali mreže, ne sama, saj eno podjetje 120 šolam, kar pomeni 6000 učencev in minimalno 1800 učiteljev ter 120 ravnateljev, ne bo moglo zagotoviti potrebnega števila podjetnikov mentorjev. »To lahko zagotovi le mreža, kot je javni neprofitni zavod, na primer CEED ali GZS, ki je povezan s podjetniki in ima izkušnje s spodbujanjem podjetnosti,« pravi sogovornica.

Vključili bodo 120 osnovnih šol

V 3,3 milijona evrov vreden projekt bo vključenih najmanj 120 osnovnih šol oziroma dobra tretjina vseh slovenskih osnovnih šol. Te bodo, kot je mogoče razbrati iz razpisne dokumentacije, dobile tudi del denarja za izvedbo. Od 120 šol bo četrtina razvojnih in tri četrtine implementacijskih. »Razvojna osnovna šola sodeluje pri vzpostavljanju modela za spodbujanje podjetnosti in didaktičnih pristopov. Model preizkuša, spremlja, evalvira, nadgrajuje in implementira na ravni šole. Na drugi stopnji bo ta prenesen skupaj z drugimi partnerji na implementacijske šole,« razlaga Krušič Šegova.

Vse šole bodo med trajanjem projekta morale enkrat na leto oceniti vsebino, nove pristope, gradivo, mentorje in povedati, kaj je bilo izvedljivo, kaj ne in zakaj, ter kaj tudi izpopolniti. »Evalvacija in spremljanje sta nujna za trajnost in uspešno življenje modela v izobraževanju po končanem projektu,« poudarja sogovornica. Dodaja, da je uspešnost modelov, pri katerih črpajo izkušnje iz tujine, pogojena tudi z značilnostmi družbe, v kateri živimo. Nekaj, kar deluje na primer v Avstriji ali na Portugalskem, ne bo delovalo pri nas. Tako je tudi pri nas mogoče pričakovati različne implementacije podjetnosti v šoli glede na kraj oziroma okolje šolajočih. To pomeni, da bodo podjetnost v Murski Soboti spodbujali drugače kot v Ljubljani ali Piranu.

Pexels

Obsežnost zahteva podaljšanje roka

Kdaj se bo projekt začel izvajati na šoli, je odvisno od izbranega konzorcija. Če bo konzorciju do 1. septembra uspelo sestaviti vse prakse in parcialne modele združiti, jih izpopolniti ter razviti celosten model, bi projekt lahko začeli že z novim šolskim letom, pravi Krušič Šegova. Vendar ne gre samo za razvoj modela z novimi praksami, didaktičnimi materiali in usposabljanji. Najprej je treba sestaviti konzorcij. Prijavitelji razpisa morajo že med prijavo (poleg že omenjenih deležnikov, ki morajo biti v konzorciju) vključiti tudi 120 osnovnih šol. Glede na izkušnje preteklih projektov je številka zelo obsežna, na ravni osnovnih šol pa jih ni veliko z izkušnjami pri spodbujanju podjetnosti. Te so tudi že zelo obremenjene s predhodnimi razpisi in projekti.

Druga težava, ki jo je mogoče slišati med učitelji pa je, da vsi učitelji niso navdušeni nad vedno novimi zadolžitvami in učnimi modeli, s katerimi se največkrat neposredno seznanjajo na številnih usposabljanjih.

Zaradi vsebinske in organizacijske zapletenosti razpisa, na katerem mora biti vključenih 137 partnerjev, na ministrstvu za izobraževanje že dobivajo prošnje o podaljšanju razpisa. Zainteresirani namreč pravijo, da jim do 27. marca, ko se bo iztekel rok za prijavo, ne bo uspelo sestaviti konzorcija.

Pexels

Vendar mora šolstvo z rokov v roki z napredkom, kot so opazili tudi Finci. In tega se zavedamo tudi pri nas. Številne šole že uvajajo nove načine poučevanja, učitelji pa predstavljeno snov podprejo z drugačnimi didaktičnimi primeri. Projekt, v katerem bo nastal nov model poučevanja, bi posameznike do konca šolanja bolje opremil z znanjem, veščinami in spretnostmi, s katerimi bo lažje zaposljiv.

Poudariti je treba tudi, da ne gre le za projekt, ki bi ga po zaključku spravili v predal, ampak za spremembo kulture in poučevanja. »Cilj je v šestih letih dobiti utečen model, ki bo implementiran v celotno slovensko izobraževanje – v osnovne in srednje šole ter univerze,« pravi Krušič Šegova. 

Sledila bosta razpisa za univerze in srednje šole

Omenjeni razpis je najbolj obširen razpis v šolstvu pri nas, saj poleg izobraževanja vključuje še številne zunanje deležnike. Poleg osnovnih šol bodo v projekt vključene še srednje šole in univerze. Razpis za srednje šole, v vrednosti 2,7 milijona evrov, bo objavljen v treh mesecih po zaključku razpisa za osnovne šole. Tri mesece po koncu tega pa še 1,25 milijona vreden razpis za univerze, pravi Maja Krušič Šega.