Italijanska lekcija socialnega podjetništva

Parlameter ni edini primer dobre prakse socialnega podjetništva v Sloveniji, a naši zahodni sosedi Italijani so v razvoju tretjega sektorja korak ali dva pred nami. Prav o tem so spregovorili na nedavnem poslovnem forumu IBF, ki so ga v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan organizirali Italijansko-slovenski forum, Italijansko veleposlaništvo v Sloveniji ter Agencija za gospodarsko promocijo ICE.

»Naši zahodni sosedi imajo dolgoletne izkušnje s tretjim sektorjem, od njih se lahko naučimo marsikaj,« je 120 gostom povedal Jurij Giacomelli, predsednik foruma. Leta 1991 je bila Italija prva evropska država, ki je sprejela zakonodajo o socialnem podjetništvu, in ko smo jo leta 2011 sprejemali tudi pri nas, smo veliko norm povzeli prav po njih, v dvajsetih letih so si namreč pridobili veliko dobre prakse.

Eno največjih in najuspešnejših tovrstnih podjetij v Italiji je Legacoop, združenje za zaščito in zastopanje svojih zadrug članic, ki šteje več kot osem milijonov članov. »Naše podjetje ima 120-letno tradicijo socialne drže in verjamemo, da s svojim ravnanjem pomagamo družbi in lokalnemu okolju, pri tem pa izpolnjujemo zastavljene tržne cilje,« je poudarila Stefania Marcone, predstavnica podjetja. Direktor investicij v Banki Inteso Sanpaolo Group, Marco Morganti, je povedal, da je socialno podjetništvo pomemben državni sektor. »V naši banki menimo, da ima socialna ekonomija močan potencial za dvig življenjskega standarda, zato jo finančno podpiramo. Ta sektor se od ekonomske krize naprej širi in je ustvaril že več kot 15 milijonov delovnih mest.«

Taja Košir Popovič

Tudi slovenska vlada je začela prepoznavati potencial razvoja ekonomske demokracije kot eden izmed devetih strateških vladnih projektov. »To področje smo označili za politično prioriteto,« je povedal Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. »Socialno podjetništvo privablja vse več pozornosti, ljudi in denarja,« je pristavil Giacomelli.

Socialno podjetništvo privablja vse več pozornosti, ljudi in denarja.

Med uspešnejšimi primeri socialnega podjetništva v Sloveniji pa je zagotovo zadruga Goriška Brda, ki jo vodi Silvan Peršolja. Ta je poudaril, da so zasnovani kot klasično podjetje in da s svojim poslovnim modelom 400 vključenih družin ustvarijo 15 milijonov evrov prometa na leto. Tovrstno podjetništvo pa ni le želja, temveč tudi zahteva evropskih aparatov, saj je odgovor na strateške cilje Evropske unije, to so socialna kohezija, participativna demokracija in trajnostni razvoj.

Elisa Scelsa z Agencije ITA-ICE meni, da je prav dvostranski odnos med državama gonilo razvoja dobrih praks v Sloveniji. »Slovenija in Italija se učita druga od druge. Italija ima na tem področju močnejšo podporo javnosti in vlagateljev, upam, da bo tako kmalu tudi v Sloveniji, saj bodo tako tudi vaša podjetja postala bolj inovativna.«