Investicije v startup podjetja: Tvegan kapital v netvegan posel?

Tvegani kapital (ang. venture capital) je izraz, ki ga povezujemo predvsem s kulturo poslovanja v Združenih državah Amerike.

Gre za naložbe v nova, majhna, vendar hitro rastoča podjetja, ki jim premožni ljudje ali institucionalni investorji nakažejo (znatne) zneske denarja v zameno za lastniške deleže v teh podjetjih. Taka poslovna praksa je eden od razlogov, zakaj so ZDA še vedno zibelka mnogih inovativnih in globalno uspešnih podjetij. Po podatkih iz sredine tega desetletja se v ZDA na prebivalca vlaga več kot osemkrat več tveganega kapitala kakor v Evropi.

»Vodimo sklad tveganega kapitala, investiramo ga v zgodnji fazi, v zelo mlada podjetja, vlagamo v tako imenovane early stage technology startups. Kapital zbiramo od številnih vlagateljev; do sedaj smo zbrali 230 milijonov evrov, zdaj za Speedinvest 3 še 175 milijonov, Torej bomo, verjetno v drugem četrtletju leta 2020, kumulativno vložili več kot 400 milijonov evrov,« nam je Holle povedal v svojem sodobnem biroju v središu Dunaja, nedaleč od Donavskega kanala.

Evropa – plodna tla za tehnološka podjetja

Oliver Holle je star 47 let, sproščen, videti je kot športnik (večkrat je bil prvak Avstrije v smučanju na vodi) in deluje samozavestno. »Vlagamo v mala podjetja, ki imajo ponavadi 5–15 zaposlenih in so pred kratkim razvila svoj izdelek ter ga začela tržiti. Skupna imenovalca sta jim nova tehnologija in digitalizacija, ki jo imamo danes v vseh poslovnih panogah, od medijev prek trgovine do visoke tehnologije. Osredotočeni smo na Evropo, ker verjamemo, da so danes največje možnosti v Evropi. Pred nekaj tedni sem se vrnil iz ZDA in ponovno sem se prepričal, da obstajajo skladi z ogromno količino sredstev, z milijardami dolarjev, ki iščejo nova investicijska območja, daleč od Kitajske, daleč od ZDA. Vse bolj so usmerjeni v Evropo.«



Holle se dobro zaveda kapitalskega trga v ZDA. Po študiju ekonomije na Dunaju je odšel na doktorski študij na Univerzo Columbia v New Yorku, vendar se je odločil za podjetniško kariero. Njegov prvi startup je bilo podjetje za ustvarjanje spletnih videoiger. Zbral je precej kapitala, vendar ga je kmalu izgubil, okrog leta 2001, v času poka prvega digitalnega »mehurčka«.

Nekaj let se je boril proti plačilni nesposobnosti, nato mu je končno uspelo z lastnim podjetjem za mobilne podatke (ang. mobile data). Leta 2004, po združitvi tega podjetja z dvema drugima, je to novo podjetje 3united AG postalo zelo dobičkonosno, vodilno na evropskem trgu v segmentu mobilnih vsebin in sporočil (ang. mobile content and messaging) za glasovanje po SMS-ih za tv-castinge in podobno. Ameriški velikan Verisign je podjetje 3united kmalu kupil za 55 milijonov evrov. To je bila ena največjih prodaj avstrijskih startupov.


Potem je Holle dve leti delal za Verisign v Kalifornijski Silicijevi dolini. Ko se je leta 2008 vrnil v Avstrijo, se s svojim denarjem ni umaknil v zasebnost (ima ženo in štiri otroke, domicil tudi na Vrbskem jezeru). Odločil se je ustanoviti sklad tveganega kapitala na Dunaju. »Ustanovitev podjetij me preprosto zabava,« nam pove Holle. Družba Speedinvest je bila ustanovljena leta 2011 s kapitalom v višini 10 milijonov evrov.

»Evropa je polna talentov in študentov informatike, v Evropi pa je dvakrat toliko študentov matematike, informatike, naravoslovnih znanosti in tehnologije kot v ZDA,« ugotavlja Holle in dodaja: »Mladi strokovnjaki v Evropi so tudi veliko cenejši od tistih v ZDA. V Silicijevi dolini ne morete dobiti dobrega razvijalca programske opreme za manj kot 200.000 dolarjev na leto. Tukaj, v Evropi, je to mogoče za manj kot 100.000. To je velika razlika, še posebno v zgodnjih fazah zagona mladih podjetij.«


Holle pojasnjuje, da je Evropa pred ZDA tudi zato, ker lahko sklad tveganega kapitala vstopi v startupe z manj denarja kot v ZDA. Zato na naši celini obstaja tudi manjše tveganje izgube denarja. »Ko vstopite v evropsko podjetje z dvema do tremi milijoni evrov ter ga prodate za pet do deset milijonov evrov, imate dober dohodek. Tveganje je v ZDA precej višje; tam potrebujete vsaj deset milijonov dolarjev za naložbe v startup.« Obenem so ZDA boljši prostor za razvoj velikih podjetij. Holle nam pokaže tabelo, iz katere je razvidno, da povprečna prodaja uspešnega startupa (ang. exit) v Evropi prinese okrog 33 milijonov dolarjev, v ZDA pa več kot 100 milijonov dolarjev. »Ustanovitelji podjetij v Evropi se večinoma nagibajo k razmišljanju o zgodnjem exitu. V Evropi ne poskušamo razviti startupa v resnično veliko, globalno delujoče podjetje. ZDA imajo prednost, ker imajo voljo, da razvijajo taka podjetja.« V Evropi je za novo fazo financiranja potrebno leto in pol do dva, v Ameriki pa le šest mesecev. Denar pride hitro v ZDA, če vidijo, da nekaj dobro deluje.«

Globalno uspešna ideja iz Slovenije

Na začetku so bili vlagatelji v Speedinvest maloštevilna družba, ljudje, ki niso imeli predsodkov v zvezi s tveganim kapitalom – ampak zneski so bili majhni. Za nekatere lastnike kapitala je bil to konjiček, se spominja Holle. »To so zdaj druge razsežnosti. Nekateri so v Speedinvest vložili več kot 30 milijonov evrov. To so zelo resni zneski. Na začetku so bili skoraj vsi investitorji v Speedinvestu iz Avstrije in Nemčije, vključno z nekaterimi zelo znanimi poslovnimi ljudmi, kot je Dietrich Mateschitz, glavni človek Red Bulla. Zdaj je to drugače«, dodaja Holle. V Speedinvest so začeli vlagati investitorji iz ZDA, specializirani za naložbe v sklade tveganega kapitala. »Delujemo tudi na azijskih trgih, poskušamo pritegniti velike institucionalne vlagatelje.«

Približno polovico zbranega kapitala Speedinvest vlaga v rastoča majhna podjetja iz nemško govorečih držav: Švice, Avstrije in Nemčije. Ena četrtina je šla v podobna podjetja iz Srednje in Vzhodne Evrope, preostalo pa večinoma v skandinavske in zahodnoevropske države. Za Holleja je Speedinvest predvsem evropski sklad.



Prvega človeka Speedinvesta vprašamo o konkretnem postopku vlaganja v en startup. »Če imate le idejo o izdelku, ne bomo vlagali. Morate imeti že svoje podjetje, družbo z omejeno odgovornostjo ali podobno, kot tudi prototip, morda že končno oblikovan izdelek. Lahko ste ga že začeli tržiti. Nato vstopi na prizorišče Speedinvest. Pravimo, da bomo investirali v vaše podjetje, recimo 500.000 evrov; vaše podjetje pa smo ocenili na tri milijone evrov, kar pomeni, da imamo potem v lasti eno šestino vašega podjetja. Vloženi denar v startupe ponavadi zamenjamo za 10–15 odstotkov lastniškega deleža. Nikoli ne želimo večinskega lastništva v startupu. Ustanoviteljem podjetja želimo dati dovolj prostora, da bi pritegnili več denarja iz drugih skladov tveganega kapitala in jim pustiti dovolj lastnega deleža, da bi bili motivirani za razvoj podjetja. Seveda pa zagotavljamo svoje manjšinske lastninske pravice – ne morete prodati podjetja ali iskati novih virov kapitala, če nas ne vprašate za dovoljenje. Operativno pa nismo dejavni v podjetju, v katerega vlagamo. Ne želimo ga upravljati, vendar imamo ekipo za podporo, ljudi, ki so pripravljeni pomagati pri trženju, prodaji in nekaterih drugih poslovnih funkcijah.«

Prvi veliki Speedinvestov exit je bil Shpock (skrajšano od Shop in your pocket), spletna platforma za zasebno prodajo različnih stvari v lokalnem okolju prek mobilne aplikacije. Holle pravi, da je Speedinvest dobil za Shpock 35-krat več denarja, kot ga je vložil v podjetje. Hkrati priznava, da so lastniki podjetja in Seedinvest naredili napako – prezgodaj so ga prodali. »To podjetje je veliko predčasno prodano eni norveški medijski skupini. Shpock je resnično imel potencial, da postane velika, globalna korporacija.«



Speedinvest ima zdaj več projektov, na katere je Holle ponosen. Navaja nam primere najboljše prakse (ang. best practice examples). Eden od teh je Bitmovin, videostreaming startup iz Celovca. »Trije ustanovitelji podjetja so takoj po univerzi razvili nov standard videostreaminga. Podprli smo jih v zelo zgodnji fazi s 500.000 evri in jim pomagali odpreti vrata ameriškega trga. Medtem so zbrali 40 milijonov evrov. Tu se je uresničila naša filozofija, da pozneje za nami pridejo večji investitorji in omogočijo rast podjetja. Bitmovinove stranke so zdaj Twitter, Facebook, Yahoo ... Podjetje ima približno 150 zaposlenih, večinoma v Avstriji in Nemčiji ter seveda v ZDA.«

Še en primer odličnega razvoja startupa, v katerega je v začetni fazi investiral Speedinvest, je TourRadar s sedežem na Dunaju – registrirana spletna turistična agencija, specializirana za skupinska potovanja po svetu. TourRadar je danes največja svetovna spletna potovalna agencija za večdnevne ture z določenim ciljem. Sodeluje z več kot 1.500 organizatorji potovanj (ang. touroperators) in ponuja več kot 40.000 različnih tur v več kot 200 državah.

Tretji primer dobre prakse podjetja Speedinvest je ameriško podjetje z idejo iz Slovenije, pripoveduja Holle. »To je podjetje Flaviar, specializirano za e-poslovanje, prodajo visokokakovostnih žganih alkoholnih pijač: viskija, džina in tako naprej.
Ameriško podjetje po slovenski ideji ima izjemno velik asortiman in deluje globalno.. Podjetje ima izjemno velik asortiman in deluje globalno. Flaviar se je torej poslovno uveljavil v ZDA, kjer je prevzel največjega konkurenta. Zdaj je v tem poslu vodilni na svetovnem trgu. Stranke imajo dostop do zasebnih in mnogih drugih blagovnih znamk, ki jih ne morete kupiti kjerkoli. Seveda je prodajna marža v tem poslu velika. V Flaviarju, v katerega smo vstopili že v letu 2013, imamo nekaj več kot 20 odstotkov deleža. Prodaja Flaviarja bi bila za Speedinvest največji exit«, nam je povedal Holle.

Uspeh v Turčiji

Kmalu po našem pogovoru s Hollejem je imel Speedinvest še en razlog za praznovanje. Podjetje Speedinvest je imelo delež v turškem finančno-tehnološkem (ang. fin-tech) podjetju iyzico. Ustanovila ga je leta 2013 skupina tehničnih strokovanjakov in podjetnikov, da bi malim in srednje velikim podjetjem v Turčiji omogočili spletno ponudbo izdelkov in sprejemanje spletnih plačil. Letos, junija 2019, je PayU, globalno delujoča plačilna družba z sedežem na Nizozemskem, kupila iyzico za 165 milijonov US dolarjev.

Na koncu pogovora Holle pravi, da je napačno prepričanje, da 80 odstotkov družb tveganega kapitala bankrotira. »Res je, da ima le okrog 20 odstotkov startupov z vloženim rizičnim kapitalom potencial za to, da postane mednarodno in globalno uspešno podjetje z izjemno rastjo. Res je tudi, da preostalih 80 odstotkov nima tega potenciala, vendar večina od teh 80 odstotkov niso neuspešna, ampak funkcionalna podjetja. Njihova prodaja včasih vrne le kapital – mogoče dobite 50 odstotkov več, kot ste vložili, včasih mogoče dvakrat več. Res je, da je to veliko manj, kot pričakujejo vlagatelji tveganega kapitala, vendar to ni izguba. Od naših prvih 20 naložb smo imeli le dve propadli družbi, torej 10 odstotkov. V panogi tveganega kapitala je v povprečju 20–30 odstotkov bankrotiranih podjetij. Skratka, to ni večina.