Intervju z BSW: "V tem koncu Evrope je velik potencial"

BSW je že od ustanovitve leta 1848 v lasti škotske družine Brownlie. Na trgu je preživelo ovse od ustanovitve v letu 1848, ko je evropo zajela pomlad narodov vse do danes, ko je potrkalo na vrata Slovenije, o kateri Tony Hackney, izvršni direktor BSW, še pred manj kot desetletjem ni vedel tako rekoč nič. »Slišal sem za vaše glavno mesto 'Lubiana', a imena nisem znal izgovoriti,« se je zasmejal med brskanjem po spominu.
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

O Sloveniji je prvič začel poslovno razmišljati leta 2010, ko je BSW od slovenske družbe kupil pet kotlovnikov na lesno biomaso, s katerimi so še danes izredno zadovoljni. »Slovenski fantje so prišli inštalirat grelnike in videli smo, da so pravi mojstri. To je bil naš prvi stik s Slovenci in Slovenijo.« Drugi je bilo sodelovanje z mariborskim podjetjem Ledinek. Med sodelovanjem je Hackney dodobra spoznal Slovenijo, ki je s 60 odstotki prekrita z gozdovi, in začel resno razmišljati o poslovnih priložnostih v naših krajih. S Hackneyjem in predsednikom uprave Martinom Galom smo se pogovarjali med njunim nedavnim obiskom v Sloveniji.

Na Otoku prekrivajo gozdovi le še 12 odstotkov površine. Je lesarsko podjetje sploh lahko uspešno na območju, ki je tako skromno z zalogami lesa?

Martin Gal: Razmerje med tem, koliko gozdov raste v Veliki Britaniji, in številom žag je trenutno v ravnovesju. Obstaja sicer iniciativa pogozdovanja na poljedelskih površinah, vendar bo prinesla les na trg šele čez štiri desetletja.

Je torej širitev proizvodnje v Latvijo in zdaj v Slovenijo edina pot za rast skupine BSW?

Martin Gal: V Veliki Britaniji imamo sedem žag, kar je povsem dovolj. V iskanju rasti smo bili tako primorani iskati priložnosti v Evropi. V Latviji imamo obrat že 16 let in smo z njim izredno zadovoljni, za novo destinacijo pa smo zbrali Slovenijo. Oba evropska obrata nam bosta pomagala tudi pri uravnavanju valutnih tveganj. Na neki način se pridružujemo Evropi, medtem ko jo Velika Britanija zapušča.

Kakšen vpliv na vaše poslovanje bo imel brexit? Ena izmed študij z začetka leta pravi, da bodo najbolj prizadeta prav mala in srednje velika podjetja?

Martin Gal: Brexit bi utegnil spremeniti marsikaj, a imamo občutek, da smo nanj dobro pripravljeni. Na domačem trgu tekmujemo v večini primerov z uvoženim lesom, tako da bi utegnili imeti konkurenčno prednost. Z obema obratoma v Latviji in Sloveniji pa bomo konkurenčni tudi na evropskem trgu. To je naša strategija.

Tony Hackney: Odpiranje novih trgov se ne zgodi samo od sebe, trdo delamo na tem. Ko gredo naši ljudje na Japonsko, tam sicer dobro jedo, a hkrati opravijo svoj posel. Če je treba, sedejo na letalo in gredo na pogajanja v ZDA z agenti Home Depota (veriga trgovskih centrov za domače mojstre, op. p.). Ko smo objavili, da se širimo v Slovenijo, smo dobili nekaj klicev iz Španije ... Selitev proizvodnje bolj proti jugu nam hkrati omogoča tudi premik naših logističnih centrov, ki bodo olajšali naš naskok na nove trge. V tem koncu Evrope je velik potencial, v prihodnje pa se nam bodo odprli dodatni trgi. Poglejte samo položaj v Siriji, kjer divja vojna. Ko bo te konec, se bo začela obnova, gradnja novih objektov. In kateri material potrebuješ za gradnjo? Med drugimi tudi les.

Več iz rubrike