Ikeizacija Balkana gotovo še ne bo spremenila v Skandinavijo

Razmeroma dolgo besedilo, ki se sočasno bere kot oglasni letak za švedskega trgovca s pohištvom in pridiga večinsko pravoslavnemu srbskemu narodu o protestantski delovni etiki in varčnosti ter se na drugi strani bere kot Vučićev obračun z lastno radikalno preteklostjo, da misliti vsakomur, ki vsaj bežno spremlja dogajanje v državah na območju nekdanje Jugoslavije. Prihod priljubljenega trgovca v srbsko prestolnico smo vzeli za iztočišče zgodbe, v kateri bomo strnili aktualno in za posel pomembno dogajanje v regiji.

Kaj lahko Balkance odvadi lenobe?

Po Vučićevem prepričanju bo Ikea spremenila način razmišljanja v Srbiji tako na ravni posameznika kot na ravni celotne družbe. Najpomembnejši se mu zdi udarec »zastarelim delom mentalitete«, na kolektivno lenobo in nepremičnost in na življenjsko filozofijo, po kateri so Srbi vedno čakali, da nekdo drug namesto njih dokonča začeto delo. »Ikee ni tam, kjer ni vsaj želje, da bi se razmišljalo in delalo na nov, drugačen način,« je zapisal Vučić.

Po Vučićevem prepričanju bo Ikea spremenila način razmišljanja v Srbiji tako na ravni posameznika kot na ravni celotne družbe.

O Vučićevem upanju, da bi Ikea lahko spremenila miselnost ljudi v največji državi, naslednici nekdanje Jugoslavije, smo se pogovarjali s slovenskim poslovnežem Igojemr Lavšem, ki že leta živi in dela v Beogradu kot svetovalec tujim investitorjem.

»Seveda je Ikea zelo pomembna naložba za Srbijo, saj prinaša več sto novih delovnih mest. Tudi sicer je Ikea pomembna za celotno regijo, tu so številna podjetja že od sredine 80. let prejšnjega stoletja pomemben del svojih prihodkov ustvarila z delom za to podjetje. Da bi trgovina opazno spremenila miselnost ljudi, pa močno dvomim,« pravi Lavš. Spomnil je, da ima Zagreb že več let Ikeo, pa Hrvaški zaradi tega ne gre nič bolje, kvečjemu v večjih težavah je, a ne zaradi švedskega, temveč zaradi domačega vodilnega trgovca, ki je padel v past prezadolženosti.

Cropix

(Ne)pripravljenost učiti se iz napak

Vučič se je v omenjenem besedilu dotaknil tudi življenjske zgodbe ustanovitelja Ikee Ingvarja Kamprada. Zapisal je, da so prav Kampradove vztrajnost, skromnost in delovnost iz majhne trgovine s pohištvom v lkraju z osem tisoč prebivalci naredile globalnega velikana. Spomnil je tudi, da se je Kamprad »v življenju boril z napakami iz mladosti, saj je bil član švedskega nacističnega gibanja, in z napakami v zrelih letih, ko se je spopadel z alkoholizmom, kljub vsemu pa nikoli ni nehal delati,« piše Vučić.

Sicer pa srbski predsednik svoje volivce rad spomni, kako nedelavni so in kako zelo delaven je sam. Po drugi strani pa manj pogosto omenja svojo temno preteklost. Vučić, nekoč dolgoletni sekretar srbske radikalne stranke, motor velikosrbske ideologije, in kasneje minister za informiranje v režimu Slobodana Miloševića, danes velja za Evropski uniji naklonjenega politika in kot tak uživa podporo Zahoda.

Koliko je Vučić v resnici spremenil svoja stališča in kako dober je njegov spomin za dogodke iz ne tako davne preteklosti, kaže njegov odnos z Miloradom Dodikom, šefom Republike srbske, srbske entitete v Bosni in Hercegovini. Po srečanju s Srbi v regiji prejšnji teden sta Vučić in Dodik napovedala, da bo do jeseni pripravljena in predstavljena deklaracija o obstoju srbskega naroda v regiji. Vučićevo igro pri dokumentu, ki mnoge srhljivo spominja na velikosrbske načrte iz začetka vojnih 90. let prejšnjega stoletja, analitiki ocenjujejo kot poskus pomiriti nezadovoljstvo nacionalističnih volivcev v Srbiji pred neizogibnim preobratom v odnosih s Kosovom.

»Položaj Srbov v večini držav regije ni dober. Najtežje je na območju Hrvaške in Federacije BiH. Težak je tudi položaj Srbov v Črni gori, Makedoniji in Albaniji. Žal Srbi v Sloveniji nimajo statusa narodne manjšine, ki ga imajo pripadniki italijanske in nemške manjšine,« je stališče Vučićeve stranke SNS za Radio Slobodna Evropa povzel poslanec SNS Miodrag Linta.

Cropix

Agrokor med Rusi in Američani

Tudi Vučićeva hrvaška kolegica Kolinda Grabar Kitarović uživa podporo Evropske unije, ravno tako hrvaški premier Andrej Plenković velja za človeka, ki uživa polno podporo EU. In podobno kot srbski voditelj ima tudi hrvaško vodstvo pogosto težave z odnosom do polpretekle zgodovine ob številnih revizionističnih poskusih. Bistvena razlika med srbskim in hrvaškima voditeljema je v tem, da Vučić uživa podporo Rusije, računa pa lahko tudi na kitajske zaveznike, hrvaška predsednica pa velja za proameriško voditeljico. »Včasih imam občutek, ko gledam vodilne ljudi Hrvaške in Srbije, kot bi gledal dva štrebarja iz prve klopi, ki se neprestano tepeta, da bi bila všeč učiteljici,« Vučića in Grabar-Kitarovićevo slikovito opiše Lavš.

Ključna gospodarska težava Hrvaške, ki bo v preostanku poletja še ubirala sadove rekordne turistične sezone, bo gotovo reševanje nasedlega Agrokorja.

Ključna gospodarska težava Hrvaške, ki bo v preostanku poletja še ubirala sadove rekordne turistične sezone, bo gotovo reševanje nasedlega Agrokorja. Pri tej operaciji bi hrvaški državi gotovo koristili bolj pristni odnosi z Rusijo. Spomnimo, da je največja ruska državna banka Sberbank ena od vodilnih upnic Agrokorja. Kot je znano, se Sberbank ne strinja z načinom, kako si je hrvaška država zamislila sanacijo Agrokorja. Zato bo svojo milijardo evrov, večinoma nezavarovanih, posojil ruska državna banka poskušala obraniti na sodiščih. Sberbank je 18 odstotkov delnic Mercatorja, ki so bile v lasti Ivice Todorića in so bile zastavljene za posojilo, že zaplenila. Zagotovo ruski bančniki ne bodo dovolili, da bi jih drugi upniki, med njimi so tudi ameriški finančni skladi, prehitevali v vrsti za drobtine, ki bodo ostale po padcu nekdanjega Agrokorjevega imperija.

Cropix

Vaška miselnost ovira posel

Da je Balkan daleč od Skandinavije, kjer so si sosede pripravljene celo podariti del teritorija (Norveška je načrtovala, da bi Finski podarila enega od svojih vrhov), kažejo številni mejni spori med državami. Arbitražna razsodba zagotovo še ni rešila mejnega spora Slovenije s Hrvaško. Ta pa ima mejne spore še s Srbijo, Črno goro in Bosno in Hercegovino. Prav spor z BiH bi utegnil Hrvaški zavreti gradnjo mosta na Pelješac, enega ključnih infrastrukturnih projektov v državi.

Na vaško miselnost v slogu, naj sosedu pogine krava, kaže tudi nedavna kratko trajajoča trgovinska vojna med Hrvaško in Srbijo. Sporna odločitev Hrvaške, da takse za fitosanitarni nadzor sadja in zelenjave, uvoženega iz držav, ki niso članice EU, podraži za kar 22-krat, je razburila vsa gospodarstva v regiji.

Hrvaška odločitev, da močno podraži uvozne dajatve tretjim državam, je poleg Srbije najbolj prizadela BiH. Vendar pa so umaknili podražitve kmalu potem, ko je srbska stran uvedla protiukrepe. Srbski nadzor hitro pokvarljivih izdelkov bi hrvaško blago na mejnih prehodih zadržal tudi po en mesec, kar bi po ocenah hrvaške strani njihovemu gospodarstvu prizadejalo velikansko škodo.

Predsednik Slovenije Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović sta sicer velika prijatelja, a to prijateljstvo ne jamči dobrih odnosov med sosedama.

Lavš ocenjuje, da kratkotrajni trgovinski spor na slovenske izvoznike ni imel večjega vpliva. »Vsak novi spor na območju regije je posledica prejšnjega nedokončanega in nikoli rešenega spora,« je o neprestanem vračanju krhke regije v preteklost dejal Lavš.

Boruta Šukljeta, ki je dober poznavalec gospodarstva na območju nekdanje Jugoslavije, je pozdravil umik hrvaških omejitev za trgovino. »Očitno je hrvaški minister za kmetijstvo spregledal dve pomembni dejstvi. Prvo, da se tako radikalnega povečanja taks za carinske preglede blaga preprosto niti v času dopustov in velike vročine ne da skriti. Predvsem zato ne, ker pomenijo zaprtje meja in začetek trgovinskega merjenja moči ter posledično protiukrepe drugih,« pravi Šuklje.

Še pomembnejše dejstvo, ki ga je spregledal hrvaški kmetijski minister, pa je po Šukljetovem mnenju to, da mu je z eno samo potezo uspelo povezati v koalicijo proti Hrvaški vse balkanske države in Bruselj. »Predvsem zaradi tega drugega je moral od vseh napovedi tudi odstopiti,« razloge za hrvaški umik podražitve komentira Šuklje.