IBM z umetno inteligenco že v 50. letih

Zgodovina IBM ali Big Blue, kot ga tudi imenujejo, se je začela že v 19. stoletju z združitvijo treh podjetij The Tabulating Machine Company, International Time Recording Company in Computing Scale Company, ki so se leta 1911 preimenovala v CTR. Podjetje je izdelovalo širok nabor produktov, od sistemov za beleženje prihodov in odhodov zaposlenih, tehtnic, kavnih mlinčkov do predhodnikov računalnikov. CTR se je pod vodstvom Thomasa Watsona leta 1924 preimenoval v IBM (International Business Machines.) Začeli so izdelovati rešitve za večja podjetja in se sami preoblikovali v multinacionalko.

Na začetku so imeli 1300 zaposlenih, danes jih imajo 435.000 po vsem svetu. Revija Fortune je IBM opredelila kot drugo največje podjetje na svetu.

Več kot sedemdeset let, od konca devetnajstega stoletja do leta 1958, je IBM izdeloval ure, ki so popularne in cenjene še danes. »Vedno več ljudi, ki imajo ure še vedno v lasti, so jih podedovali ali kupili kot starine, se obrača na IBM z vprašanji o letnicah izdelave, morebitnih novih delih ali možnosti popravila, zato smo pri IBM izdelali časovni kotiček, kjer so na voljo vsi podatki,« so ob uvedbi časovne platforme zapisali v podjetju.

IBM je dal svetu tudi skener cen blagovnih izdelkov, ki so jih ljudje vse bolj množično kupovali v porajajočih se supermarketih, ter, kar je še pomembnejše, enega od predhodnikov prvih transakcijskih sistemov.

IBM pa je seveda najbolj cenjen v računalništvu. Leta 1944 je sofinanciral harvardsko univerzo pri izumu, imenovanem Mark 1, ki je bil prvi računalnik, ki je opravljal daljše kalkulacije. V naslednjih nekaj letih je IBM že začel izdelovati lastne računalnike, med katerimi je bil prvi IBM 701 EDPM. Kljub temu da trg računalnikov v 50. letih sploh še ni obstajal, je bil tržno uspešen. Leta 1956 so pri IBM svetu prvič predstavili koncept umetne inteligence z računalnikom, ki je sam igral damo in se učil iz lastnih izkušenj.

Da so inovacije zapisane v samo bistvo podjetja, dokazuje dejstvo, da so njihovi zaposleni prejeli kar pet Nobelovih nagrad in kopico drugih na področju razvoja mednarodno priznanih nagrad. So tudi rekorderji v številu prijavljenih patentov, leta 2012 so jih prijavili kar 6478.

Reuters

V osemdesetih letih se je z odhodom Thomasa J. Watsona ml. za ambasadorja v Sovjetsko zvezo, kjer je bil do leta 1981 (do leta 1984 je bil sicer še uradni član uprave IBM), končala doba upravljanja IBM družine Watson, ki je podjetje vodila več kot pol stoletja. Thomas J. ml. je umrl leta 1993, star 79 let.

Thomas J. Watson je zaslužen za inovativnost v marketingu, saj se je leta 1969 odločil, da ne bodo več prodajali paketov diskov skupaj s programsko opremo, ampak bodo trgu ponudili samostojne enote, kar se je izkazalo za pravilno odločitev.

Leta 1971 so izdali prvi program za prepoznavanje govora, ki je poznal 5000 besed, ter razvili program, ki natisne računalniški odgovor v brajici za slepe.

Watsona je nasledil John R. Opel, ki je računalnik pripeljal v vsak dom, vsako podjetje in vsako šolo. Dvanajstega avgusta 1981 so na trg pripeljali prvi osebni računalnik. Ponujal je 128 kilobajtov spomina, ki ga je bilo mogoče razširiti na 256 kilobajtov. Prvi osebni računalnik IBM je imel Intelov procesor in Microsoftov operacijski sistem DOS. Stal je 1565 dolarjev, kar je bilo za tiste razmere precej drago, a vseeno ne toliko, da si ga marsikatero podjetje ne bi moglo privoščiti.

Leta 1991 je zaradi izgubljanja tržnega deleža nadzorni odbor potrdil novo strategijo razvoja podjetja. Leta 1993 so pridelali osem milijard dolarjev letne izgube, njihovi računalniki se zaradi konkurence niso več prodajali. Na podlagi odločitve dve leti prej so se iz izdelovalca strojne opreme, po čemer so bili znani stoletje, osredotočili na zagotavljanje storitev za podjetja. V tistem času so od prodaje storitev za podjetja zaslužili šest milijard dolarjev, leta 2000 so na ta račun povečali prihodke za 33 milijard, leta 2010 pa je imel IBM od poslovnih in tehnoloških rešitev za podjetja 56 milijard dolarjev prihodkov, leta 2015 so ustvarili 13,2 milijarde dolarjev dobička.

Leta 1997 je IBM Deep Blue premagal svetovnega prvaka v šahu Garija Kasparova, ki je odstopil po 19 potezah.

Leta 2005 je IBM prodal oddelek za računalniško strojno opremo Lenovu, s čimer se je dokončno poslovil od prodaje strojne opreme končnemu potrošniku in se zatem ukvarjal le še z zagotavljanjem visokotehnoloških storitev za podjetja. Ob stoletnici leta 2011 je IBM po 15 letih končno spet prehitel Microsoft po tržnem deležu, njegova platforma Watson pa je z lahkoto premagala človeško konkurenco v popularnem ameriškem televizijskem kvizu Jeopardy, ob čemer je pred tem marsikdo iz stroke umetne inteligence le zmajeval z glavo. Watson pa ni na vsa vprašanja odgovoril pravilno, med drugim ni vedel, da je Slovenija tista država nekdanje Jugoslavije, ki je že članica Evropske unije. Watson je danes med drugim sposoben postaviti zelo precizno medicinsko diagnozo, se učiti in na podlagi novih dejstev spreminjati svoje mnenje, a ima še nekaj težav pri prepoznavanju vseh strokovnih besed, prav tako ne loči izmišljenih likov od resničnih. Deluje že v 36 državah, in sicer na področju medicine, varnosti in obrambe, bančništva, finančne znanosti, državne birokracije, uporabljajo ga v telefonskih centrih in letalih, kjer opozarja na napake letalske posadke.

Zgodovina IBM pa ima tudi svoj umazani del. Ameriški zgodovinar in raziskovalec Edwin Black je leta 2001 izdal knjigo IBM in holokavst, v kateri ugotavlja, da je IBM pomagal tretjemu rajhu pri pregonu Judov. Z informacijskim sistemom, narejenim posebej za nemške naciste, so ti izvajali za tiste čase napredne popise prebivalstva, s katerimi so lahko poimensko izsledili več kot 600.000 nemških Judov in njihovih sorodnikov.

IBM skoraj vsako leto ustvari več kot sto milijard dolarjev prihodkov, kar ga uvršča v sam vrh zaslužkarjev, prav tako velja za podjetje z eno najdaljših tradicij. Da se bo obdržal na trgu, se lahko zahvali svoji prilagodljivosti in usmerjenosti v raziskave in inovacije. IBM danes vodi Virginia M. Rometty, podjetje se že nekaj časa, še posebej pa v letu 2016, osredotoča na izboljšavo watsona in kognitivno poslovanje.