Hitrejša digitalizacija gospodarstva v Sloveniji

FOTO: CSG Gloves

Tako posamezniki kot podjetja in družba smo na digitalizacijo smo še premalo pripravljeni. Slovenija mora vzpostaviti infrastrukturo na področju komunikacij, kadrov in standardov, ki bo pospešila digitalizacijo slovenskega gospodarstva, v skladu s cilji Digitalne agende do leta 2020. Dvig investicij v IKT infrastrukturo (hardware in software) vsaj na povprečje OECD (2,7 %, v Sloveniji trenutno: 1,8 %).

Digitalizacija je namreč proces, s katerim tehnologija znižuje stroške skladiščenja, izmenjave in analize podatkov. Ta proces je spremenil obnašanje potrošnikov, organizacijo industrijske dejavnosti in delovanje vlad. Zato so potrebni novi ekonomski modeli.

Podjetjem, ki se uspešno prilagajajo, je uspel kulturni premik od »Mad Men« do »Math Men«, kjer odločanje bolj temelji na podatkih in ne na - tudi napačnih - mnenjih vodstev. Te družbe s podatki bogatijo znanstvenike in izboljšujejo organizacijsko učenje.

Pexels

DigitAgenda 2016, izdana s strani GZS, zajema ključna priporočila, kako do leta 2025 dvigniti povprečno rast produktivnosti v slovenskem gospodarstvu zaradi digitalizacije na 3 % ter kreirati 10.000 novih digitalnih delovnih mest. GZS jo je pripravila s sodelovanjem nekaterih gospodarstvenikov v okviru štirih delovnih skupin. Poleg 5 splošnih priporočil DigitAgenda 2016 vključuje 25 specifičnih priporočil za štiri posamezna področja: digitalizacijo infrastrukture, digitalizacijo industrije, digitalizacijo storitev ter digitalno regulativo.

Med priporočilo so tudi zelo konkretna, kot na primer:

• virtualno podjetje v vsako podjetje - vsako podjetje naj izvaja virtualizacijo svojega poslovanja s ciljem nadzora nad vsemi procesi v podjetju. S tem bo omogočena boljša organizacija poslovanja in izvedba simulacij odpovedi in ugotavljanja posledic
• patent box kot davčna olajšava na področju digitalne tehnologije – v tujini znan instrument, ki z nižjo stopnjo davka od dohodka pravnih oseb za prihodke iz naslova prodaje (trženja) s patentom zavarovanih izdelkov ali storitev, ki izvirajo iz Slovenije, spodbuja podjetja, da več vlagajo v razvoj izdelkov, zaščitenih s patenti.
• uvajanje logike in informatike v osnovne šole do šolskega leta 2018/19,
• enotno okno (single window) kot vzvod za razvoj in spodbujanje mednarodne trgovine - portal, namenjen tako gospodarskim subjektov, ki uvažajo blago, izvažajo ali opravljajo tranzit v EU in iz nje, kot tudi javni upravi.
• digitalna enotna vstopna točka, ki bo omogočala, da se bo vsak podatek podjetij državi posredoval izključno enkrat.

DigitAgenda bo bolj podrobno predstavljena v središču razprave na 11. Vrhu slovenskega gospodarstva.