Guverner bo zaposlil ženo svojega podpornika
Banka Slovenije redno objavlja zaposlitvene oglase, trenutno išče tri sodelavce, je razvidno z njene spletne strani. Pred kratkim pa je bila sprejeta odločitev o izbiri nove direktorice njenega analitsko-raziskovalnega centra, ki ga je v preteklosti med drugimi vodil Uroš Čufer, nekdanji finančni minister.
Za funkcijo prvega analitika Banke Slovenije je bila zdaj izbrana Arjana Brezigar Masten, žena javnosti znanega ekonomista, profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti, Igorja Mastena, nesojenega viceguvernerja, ki je v preteklosti sodeloval tudi z idrijsko Hidrio, nato pa je kot vodja raziskovalcev dobil delno, petinsko, zaposlitev za določen čas v Banki Slovenije.
Masten je tudi predlagal Boštjana Jazbeca za kandidata za guvernerja Banke Slovenije. Poleti 2013 se je »proslavil« z intervjujem za Delo, v katerem je med drugim izjavil, da »sta Factor banka in Probanka klasični kandidatki za likvidacijo«. Izjava je po besedah tedanje uprave Factor banke povzročila paniko med komitenti in odliv denarja iz banke, ki ga ne bi mogla preživeti nobena finančna ustanova. Jazbec je sicer poskušal javnost tedaj pomiriti, da so izjave, da bi morale biti nekatere banke likvidirane, zgolj špekulacije, nato pa čez dober teden dni sporočil, da je Banka Slovenije začela likvidacijo Factor banke in Probanke. Masten je znan tudi po tem, da je angažirano zagovarjal guvernerja, ko so se pojavili očitki o domnevnih nepravilnostih pri sanaciji bank konec leta 2013.
Banka Slovenije je druga največja na svetu po številu zaposlenih na sto tisoč prebivalcev.
Razpis za direktorja analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije je bil objavljen julija lani na spletni strani Banke Slovenije in v tedniku Economist. Za funkcijo je med drugim zahtevala ustrezno izobrazbo, najmanj pet let vodstvenih izkušenj v bančništvu, ustrezne analitične in raziskovalne izkušnje, dobro poznavanje ekonometričnih orodij in podobno. Med 22 kandidati je bilo 11 prijavljenih iz Slovenije in 11 iz tujine. Opravili so razgovore s šestimi, ki so najbolj ustrezali pričakovanjem delodajalca, dva pa sta bila napotena na ocenjevanje osebnostnih lastnosti oziroma vodstvenega potenciala. Ker se je ocenjevanja udeležila le ena kandidatka, so v Banki Slovenije, kljub temu da je ustrezala zahtevam, zaprosili za neodvisno mnenje guvernerja centralne banke Irske in viceguvernerko nemške centralne banke. »Oba sta na podlagi predložene dokumentacije in opravljenega intervjuja kandidatko priporočila za zasedbo razpisanega delovnega mesta,« so nam pojasnili v Banki Slovenije. Brezigar Mastenova bo delovno razmerje nastopila po koncu vseh potrebnih postopkov, predvidoma v treh mesecih. Njenemu možu pa je pogodba o sodelovanju z Banko Slovenije potekla konec septembra lani.
Predvidena zaposlitev žene Igorja Mastena, ki ji strokovnosti in ugleda pri njenih kolegih nikakor ne manjka, spominja na afero z zaposlitvijo Ane Jevšek Pezdir, žene ekonomista Rada Pezdirja, na finančnem ministrstvu v času, ko ga je vodil Janez Šuštaršič. Zaradi tega kadrovanja ga je doletela prijava na protikorupcijsko komisijo, očitke o nepotizmu pa je tedanji finančni minister komentiral takole: »V zadnjem času se dviguje veliko prahu v javnosti glede zaposlitve Ane Jevšek Pezdir v mojem kabinetu. Vsak minister si lahko po lastni presoji sam izbira najožjo ekipo ljudi, ki jim zaupa..../ Poznam njeno delo in sposobnosti, ki jih je pokazala pri sodelovanju v stranki [na tedanjih državnozborskih volitvah je bila Jevšek Pezdirjeva tudi kandidatka na Državljanski listi Gregorja Viranta], na ministrstvu se bo ukvarjala predvsem z usklajevanjem reform z drugimi ministrstvi, ljudi za to prej na našem ministrstvu ni bilo zaposlenih.« Vlade so se zamenjale, ministri tudi in tudi Pezdirjeva se je medtem z ministrstva za finance že poslovila, pojasnjujejo na ministrstvu, saj je bila njena zaposlitev vezana na Šuštaršičev mandat.
Druga na svetu po številu zaposlenih
Banka Slovenije je velika medijska tema in tudi velika zaposlovalka. Na zadnji dan leta 2016 je imela 448 zaposlenih, to je enega več kot leto pred tem in 31 več kot konec leta 2013. Če zanemarimo dejstvo, da nimajo vse centralne banke po svetu enakih vlog in njihov obseg dela tudi ni povsem primerljiv, lahko rečemo, da je Banka Slovenije druga največja na svetu po številu zaposlenih glede na sto tisoč prebivalcev. S 50,6 zaposlenega na sto tisoč prebivalcev je daleč v vodstvu centralna banka Rusije, ki pa ima na skrbi tudi celotni plačilni promet v državi. Slovenija je z 22,4 zaposlenega na sto tisoč prebivalcev na drugem mestu. Švedska, ki ima petkrat več prebivalcev od Slovenije in se z njo tako radi primerjamo, ima dobre štiri zaposlene v centralni banki na sto tisoč ljudi. Številke sicer tudi kažejo, da se je od finančne osamosvojitve število bank in hranilnic, ki jih Banka Slovenije nadzoruje, zmanjšalo za več kot polovico. Po osamosvojitvi jih je bilo namreč kar 45, letos pa 30 manj.
V Banki Slovenije število zaposlenih, ob zmanjšanju števila bank in hranilnic ter izgubi določenih nalog po vstopu v evropsko monetarno unijo, običajno pojasnjujejo s tem, da so »se z vstopom v evrosistem delno spremenile naloge centralne banke, kar hkrati pomeni, da sta se vsebina in obseg nekaterih nalog povečala«. Tako so se »bistveno povečale obveznosti, ki jih prinaša sodelovanje Banke Slovenije v odborih in delovnih skupinah Evropske centralne banke«.
Spor zaradi vodje pravne službe
Novembra so viceguvernerji Banke Slovenije soglasno zavrnili predlog guvernerja Boštjana Jazbeca za podelitev novega mandata direktorici pravnega oddelka Jasni Iskra. Tej naj bi viceguvernerji – štiriletni mandat ji poteče prihodnji mesec – med drugim očitali, da interpretira zakonodajo po svoje, zmotilo pa naj bi jih tudi, da je bila prav ona tista, ki je omejevala, katero gradivo lahko Banka Slovenije izroči policiji in katerega ne. Čeprav naj bi drugi člani sveta Banke Slovenije ocenili, da lahko vodenje pravne službe takoj prevzame namestnik Jasne Iskra Jurij Žitko, je guverner uporabil možnost, da Jasni Iskra mandat podaljša za 12 mesecev kar sam. Zakaj je to lahko pomembno? Banka Slovenije z Jasno Iskro oziroma pravno službo namreč sodeluje pri pripravi predloga zakona, ki bo razlaščenim imetnikom obveznic v tej isti sanaciji določal pravno pot za tožbo – proti Banki Slovenije. Zakon mora vlada sicer pripraviti po oktobrski odločitvi ustavnega sodišča, da je treba zagotoviti učinkovito sodno varstvo lastnikom podrejenih obveznic, ki so bili izbrisani ob sanaciji bank.
Hkrati pa Nacionalni preiskovalni urad ugotavlja, da po tem, ko so v Banki Slovenije komunikacijo z organi pregona prenesli na pravno službo Jasne Iskra, centralna banka komunicira s kriminalisti le še formalistično. Odgovori naj bi bili skopi in drugačni od tistih, ki jih je organom pregona pošiljala centralna banka v preteklosti. Ohladitev sodelovanja s policijo je sicer guverner napovedal po lanskih kriminalističnih preiskavah v Banki Slovenije, ko je v državnem zboru izjavil, da bo predlagal, da »prenehamo sodelovati s policijo, ker se očitno ne razumemo«.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost
