Grčija lovi veter, ki piha v njena šibka jadra

Avgusta naj bi Grčija po načrtih izstopila iz programa pomoči, ki so ji ga predpisali v Bruslju in Nemčiji v zameno za ugodna izredna posojila evropskega mehanizma za stabilnost Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. V treh programih je dobila skupno 337,8 milijarde evrov. Vprašanje, ki si ga postavljajo mednarodni posojilodajalci, države članice in grška država, je, ali bo Grčija zmogla nadaljevati reforme, vrniti denar in sprejeti pravilne ukrepe, da se kriza – ki je po pesimističnih napovedih tik za vogalom – ne bo ponovila.

Kje je Grčija danes

Grčija se je iz zadnje krize izvila šele lani, ko je prvič dosegla pozitivno rast bruto domačega proizvoda, letos naj bi bila po napovedih evropske komisije rast 2,5-odstotna. Stopnja brezposelnosti je še vedno nad dvajsetimi odstotki, med mladimi pa je konec preteklega leta upadla s 47 na 40 odstotkov, s čimer je še vedno veliko višja kot v drugih članicah EU, kjer je povprečje 17 odstotkov.

»Skoraj vsem mladim denar dajejo starši ali stari starši, nisem nobena izjema. Vsi si želimo zapustiti državo, saj tukaj ni prav nobenih priložnosti.«

Družbene vplive visoke brezposelnosti ljudje blažijo tako, da starejši člani družine preživljajo mlajše generacije. »Če mi ne bi pomagali stari starši, ne bi mogla preživeti,« pove 27-letna Grkinja, diplomantka turistične fakultete, ki dela v baru v središču Aten. »Za osemurni delavnik dobim približno 400 evrov in nisem redno zaposlena. Stroški za 35 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Atenah, a ne v ožjem središču, so 450 evrov. V centru bi za tako stanovanje plačevala 800 evrov,« razlaga. »Skoraj vsem mladim denar dajejo starši ali stari starši, nisem nobena izjema. Vsi si želimo zapustiti državo, saj tukaj ni prav nobenih priložnosti,« še doda.

Reuters

Reforme, ki jih bo morala Grčija še naprej izvajati, če bo hotela stabilizirati javne finance v smeri vzdržnosti, torej javnega dolga ne povečati za več kot 3,5 odstotka BDP na leto, kolikor so jim zapovedali mednarodni posojevalci, bo morala še bolj krčiti pokojnine. »Danes imata upokojeni univerzitetni profesor in njegova žena, ki je delala kot inženirka, v povprečju za 45 odstotkov nižjo pokojnino, zavedata pa se tudi, da v času svojega življenja ne bosta imela več priložnosti, da bi prejemke zvišala,« težave grškega višjega srednjega razreda opiše nemški veleposlanik v Grčiji Jens Plötner. Povprečna pokojnina je danes okoli 800 evrov.

Grčija je imela leta 2008 skoraj dvesto pokojninskih skladov, ki so bili zelo nepregledni, danes ima šest pokojninskih shem. Poleg zniževanja odhodkov za pokojnine, kar je največji steber možnih prihrankov, bo morala še nekaj let ohranjati izredno visoke davke tako na prihodke kot na dobiček in dodano vrednost, če želi ohraniti javni dolg nad vzdržno ravnjo in se ne dodatno zadolževati. Visoki davki gospodarstvu preprečujejo, da bi povečali konkurenčnost, toda po besedah visokega predstavnika evropske komisije v Grčiji Declana Costella bo država davke na dobiček, prihodke in nepremičnine lahko znižala šele leta 2020, sicer bo javni dolg spet začel naraščati in znova ogrozil javnofinančno stabilnost. Konkurenčnost je slaba tudi zaradi nizke dodane vrednosti. Največji delež v izvozu zavzemajo kmetijski proizvodi, vendar recimo olivno olje izvažajo po še enkrat nižji ceni, kot se prodaja v grških trgovinah. Na splošno je njihova ekonomija močno odvisna od domačega trga, zasebna potrošnja predstavlja kar 69 odstotkov BDP, s čimer lahko pojasnimo težnje prejšnjih vlad po izrednem trošenju javnega denarja.

Aleksis Cipras: delali smo napake, imeli smo napačne prioritete. Danes verjamemo v reforme, kajti samo te vodijo v izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva in lahko ustvarijo varno investicijsko okolje.

Varčevalni ukrepi, uvedeni leta 2015, so razumljivo zelo nepriljubljeni med prebivalstvom, kar se kaže v šibki javnomnenjski podpori Evropski uniji. Po podatkih nevladne organizacije DiaNeosis zgolj 28,6 odstotka vprašanih danes vidi grško participacijo v EU kot pozitivno, medtem ko je bilo leta 2015 takšnih še 40,6 odstotka. Prav tako se po javnomnenjskih anketah znižuje podpora vladajoči levičarski stranki Siriza, ki se je do leta 2015 upirala reformam, danes pa to obžaluje in je prepričana, da če bi se jih lotili leta 2013, bi gospodarsko rast dosegli že prej. To potrjujejo tudi številke. Leta 2015, ko se je v Grčiji odvijala notranjepolitična drama, ko del Sirize ni bil pripravljen sprejeti varčevalnih ukrepov, je država privarčevala le 0,7 odstotka BDP, že naslednje leto je ta delež zrasel na 2,5 in lani dosegel štiri odstotke.

Cipras: Delali smo napake

»Za nas to niso bile lahke odločitve, leto 2015 je bilo zelo težko obdobje. Mislim, da je bila najpomembnejša, da smo šli po dogovoru z mednarodnimi institucijami pred ljudi, jim povedali resnico in jih pozvali, da se še enkrat odločijo, kaj si želijo. Njihova glavna odločitev je bila, da si želijo ostati v Evropski uniji in okrevati. Do danes nam je uspelo zgraditi zaupanje in povrniti kredibilnost. Priznam, delali smo napake, predvsem v času prvega in drugega programa. Imeli smo napačne prioritete, danes sem prepričan, da morajo biti prioriteta strukturne reforme. Verjamemo v reforme, ki jih izvajamo, in morda nikoli nismo imeli nadzora nad varčevalnimi ukrepi, imamo pa oblast nad strukturnimi reformami. Samo te vodijo v izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva in lahko ustvarijo varno investicijsko okolje,« je zbranim evropskim novinarjem, ki smo obiskali Atene, dejal predsednik Sirize in premier Aleksander Cipras.

Cipras je že pred časom socialni besednjak zamenjal z ekonomskimi izrazi.     

Kot je še poudaril, je glavni cilj vlade do volitev zmanjšati stopnjo brezposelnosti, ki je po njegovem »nesprejemljiva«. Do volitev, ki bodo septembra 2019, jo nameravajo znižati »še za pet do šest odstotkov, a ne na račun zmanjšane konkurenčnosti«. Cipras je že pred časom socialni besednjak zamenjal z ekonomskimi izrazi, pričakovati je, da bo v času pred volitvami tako govorico še okrepil, pričakovanja, da bi Siriza znova zagovarjala skrajno levičarske zahteve, pa so po mnenju poznavalcev neuresničljiva.

Na vprašanje, ali razmišljajo o dvigu minimalne plače – ta je 638 evrov – kot enem od ukrepov za dvig rasti BDP, je Cipras dejal: »Ko se bo program avgusta končal, bomo mednarodnim institucijam pokazali svojo strategijo za rast. Ker se zavedam, kako preprosto je zrušiti zaupanje in kako težko ga je spet zgraditi, bi jih s tem radi prepričali, da se ne nameravamo vrniti v obdobje, ko so vlade veselo trošile. Ne bi radi uničili tega, kar smo v zadnjih letih zgradili.« Po premoru je dodal: »Za zdaj tako ne razmišljamo o dvigu minimalne plače, saj smo našim partnerjem obljubili, da v naslednjih petih letih javni dolg ne bo višji od 3,5 odstotka BDP.«

Med letoma 2010 in 2014 je Grčija izgubila četrtino BDP, med mladimi pa je bila brezposelnost tudi 60-odstotna.

Reuters

Uspešna februarska zadolžitev na trgih

Danes gospodarstvo počasi oživlja, ekonomski kazalci so že eno leto pozitivni, a se to v življenju ljudi še ne pozna. Pozitivno razpoloženje vlada tudi na mednarodnih trgih. Obresti na desetletne državne obveznice, ki so ključne za dolgoročno uspešnost njihove ekonomije, katere javni dolg je še vedno nad 150 odstotki BDP, so bile med najhujšo krizo 8,6 odstotka, ravno v času našega obiska, drugi teden februarja, pa se jim je na mednarodnih trgih uspelo zadolžiti po 3,7-odstotni meri za sedemletne obveznice, s čimer so posojilni trgi »pokazali zaupanje v grško gospodarstvo«.

Čeprav je Grčija naredila domačo nalogo, pa po mnenju marsikoga iz vrha politike še ni pripravljena na izhod iz programa, zlasti zaradi varčevalnim ukrepom nenaklonjenega javnega mnenja in dejstva, da se ugodni posojilni pogoji na mednarodnih trgih končujejo. Kljub temu je verjetnost, da bi Grčija avgusta vstopila v četrti program, skoraj nična. Evropski komisar za gospodarstvo in finance Pierre Moscovici je prejšnji teden v Atenah poudaril, da ne bo potrebovala novega programa pomoči ali česarkoli drugega, »moramo pa se do junija dogovoriti o ukrepih za srednjeročni odpis dolgov«. O tem članice Evropske unije čaka še burna razprava, saj tiste, ki so Grčiji največ posodile, Francija, Nemčija in Italija, odpisu niso najbolj naklonjene. Grčija je sicer po besedah visokega predstavnika evropske komisije Costella doslej redno odplačevala obveznosti in ni zamudila niti enega obroka. Problem je, kako bo, kot že rečeno, ko si bo denar za poravnavo tekočih obveznosti začela izposojati na cenovno manj ugodnih zasebnih trgih v manj ugodnih časih.

Reuters

Posebni nadaljnji pogoji

Evropska komisija zato razmišlja o nadaljnjih posojilnih pogojih, ki bi veljali po izstopu iz programa. Grčija bi po tem predlogu plačevala višje obresti, če bi dosegala rast BDP, v času krize pa bi ji obresti zmanjšali. Tako, razmišljajo v komisiji, bi tudi pri mednarodnih trgih povečali zaupanje v Grčijo, saj ti še danes ne vedo, ali sploh lahko odplača posojila in kdaj.

Priložnosti za investicije

Grčija je imela tradicionalno enega najmanjših delov tujih investicij v deležu BDP in ga ima še vedno. Kar je lahko tudi prednost, saj je še veliko prostora za razvoj. Javni sektor, ki bi moral skrbeti za večje infrastrukturne projekte, ki bi pospešili rast, nima dovolj znanja in izkušenj, da bi jih izpeljal. Kot je poudarila ministrica za prestrukturiranje javnega sektorja Olga Gerovasili, šele danes počasi stopajo na pot moderne države. Največja ovira je visoka starostna struktura zaposlenih, ki niso tako izobraženi, niti inovativno razmišljujoči, denarja za zaposlitev mlajših in bolj izobraženih pa nimajo. Starejših tudi ne smejo kar odpustiti.

Še leta 2007 je bilo 39 odstotkov odraslih Grkov, torej v starostni skupini od 25 do 64 let, brez srednje šole, zgolj 24 odstotkov jih je imelo terciarno izobrazbo. Danes je slika drugačna. Terciarno izobrazbo ima že 42,7 odstotka odraslih, kar je nad evropskim povprečjem. Mladi nezaposleni so tako razmeroma poceni delovna sila z visoko izobrazbo, tudi v tehničnih smereh, kar je ena večjih priložnosti za investitorje v infrastrukturne projekte, ki jih je v razgibani grški pokrajini veliko, na voljo pa imajo tudi več deset milijard sredstev za razvoj.

Naprodaj je veliko državnih podjetij v energetskem in vodnem sektorju, transportnem, pomorskem in v aviaciji. Prodajo podjetij vodi šele od začetka leta 2017 operativna družba za upravljanje državnega premoženja Hellenic Corporations. Na naše vprašanje, kakšna je ocenjena vrednost državnega premoženja, so odgovorili, da tega »še ne vedo«.

Največje banke, Piraeus, Alpha, Eurobank in NBG, so imele še predlanskim od 45 do 54 odstotkov posojil ocenjenih kot slabih, letos je ta delež upadel na 30 do 40 odstotkov. Sanacija pod vodstvom tujih direktorjev, ki so leta 2015 zamenjali polovico izvršnih direktorjev v grških bankah, se ne bo končala vse do leta 2025.