Gradimo odskočno desko za dobre kadre

Kaj je namen razpisa Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah?

Namen je šolajočim omogočiti čim več praktičnih izkušenj že med šolanjem, povezovati šolsko okolje z različnimi deležniki v okolju, mlade naučiti, kako je treba delovati proaktivno in samoiniciativno, kako prenašati znanje tudi zunaj šolskega okolja. Želimo jih usposobiti, da bodo uspešneje vstopili na trg delovne sile in razvijali svojo karierno pot. Tako bo prehod med izobraževalnim sistemom in okoljem prožnejši, kultura podjetnosti pa del celotnega okolja.

V razpisu je poudarjena podjetnost. Tega termina ni mogoče enačiti s podjetništvom. Česa se bodo otroci torej učili?

Mladim bo z različnimi projekti omogočen razvoj in uresničevanje njihovih idej v okolju. Povezali se bodo z gospodarstvom, lokalnim okoljem, raziskovalnimi institucijami, nevladnimi organizacijami … Pri tem jih bomo spodbujali, da bi s projekti obravnavali izzive, kjer so potrebna znanja različnih področij. Tako bomo spodbudili tudi medpredmetno učenje. Mladi se bodo učili podjetnosti, se prepustili svoji ustvarjalnosti, a hkrati tudi zavezi in odgovornosti uresničevanja svojih idej. Na mentorski, učiteljski ravni, bomo hkrati spodbudili vse, ki bodo z novimi pristopi in različnimi pedagoškimi metodami spodbujali razvoj podjetnosti, samoiniciativnosti in družbene odgovornosti mladih.

Bo torej s tem naš izobraževalni sistem še korak bliže potrebam 21. stoletja, ko je zelo pomembno kritično mišljenje, timsko delo, povezovanje različnih znanj in tako dalje?

Seveda. Prav to je ideja. Že do zdaj smo spodbujali razvoj teh spretnosti in omogočili različna usposabljanja. S spodbujanjem podjetnosti želimo to umestiti v šolski prostor bolj usmerjeno, predvsem pa v sodelovanju z realnim okoljem.

Je v našem okolju po vašem mnenju dovolj razumevanja za takšen projekt?

Da, to kaže že sam odziv med pripravo projekta, kakor tudi že dosedanji zanimivi projekti, kjer šole sodelujejo z okoljem na različnih področjih in spodbujajo različne načine učenja. Tako smo, denimo, v projektu Vrata odpiram sam uspešno povezali dijake, učitelje in podjetnike v lokalnem okolju in jim omogočili, da so svoje ideje uresničili v uspešne poslovne zgodbe. V projektu Izzivi podjetnosti za mlade pa povezujemo šolajoče v osnovni in srednji šoli z različnimi akterji v lokalnem okolju, podjetniki, kulturniki, novinarji … Tako želimo dosedanje izkušnje izpopolniti, jih povezati, a hkrati tudi bolj ciljno usmeriti.

Pravite, da je razumevanje za tak projekt, ki vključuje podjetnost. Kaj pa boste dejali tistim, ki menijo, da s poučevanjem podjetnosti v šolski prostor vnašamo logiko neoliberalizma? Ali bomo izobraževali generacije, ki bodo podjetnejše, ki bodo ustvarjale več dobička ali zase ali za podjetje?

Podjetnosti ne smemo omejevati s konceptom podjetništva. V šolah želimo s podjetnostjo spodbujati samoiniciativnost, inovativnost, proaktivnost na različnih področjih, ne le na podjetniškem, ampak tudi v umetnosti, kulturi, športu, na področju družbene odgovornosti ... Podjetnost je način, kultura razmišljanja posameznika in institucije v proaktivnem in sodelovalnem načinu uresničevanja idej in reševanja izzivov.

Bo ostalo samo pri projektu ali pa bo to postalo del izobraževanja?

Razvoj takih kompetenc pri mladih je vse pomembnejši. Ne le z vidika trga dela in njihovega umeščanja nanj, ampak tudi z vidika vseživljenjskega učenja in naše dolgoročne proaktivnosti – posameznika in družbe. Cilj je, da po končanih projektih model prenesemo na sistemsko raven.