Govorite kitajsko?

Bilo je na začetku 80. letih prejšnjega stoletja, ko je Kitajska delala prve korake na poti gospodarskih reform in posodabljanja industrije. Nekdanja Jugoslavija ji je bila blizu ne samo po vrstah blagovne menjave, ampak tudi po stopnji tehnološke razvitosti in posledično njen najustreznejši partner v Evropi. Sredi nekih pogajanji, med katerimi je na kitajski strani sedel vodja vojaške industrije Sečuana, čigar naloga je bila, da del obratov za proizvodnjo orožja in streliva preusmeri v lahko industrijo, so prišli na vrsto pralni stroji. »Kupili bi jih več tisoč, hkrati pa tudi tehnologijo za proizvodnjo,« je omenjeni uradni predstavnik razkril, česa si želijo v njegovi pokrajini. »Hm, toda ali sploh imate tekočo vodo v gospodinjstvih?« mu je odgovoril direktor jugoslovanskega podjetja, ki je po dobri večerji in nekaj na dušek izpitih maotaih (kitajsko žganje iz žita) težko obvladoval svojo grobo in neprimerno duhovitost. Mlada prevajalka, ki je sedela poleg njega, je bila takrat že dovolj izkušena sinologinja, da je vedela, da tega ne sme prevesti.

Toda zraven visokega uradnega predstavnika je sedel na videz zaspan mladenič, ki je do takrat sklanjal glavo in samo občasno pogledal proti jugoslovanski delegaciji skozi debela očala, zato se nihče ni zmenil zanj. In medtem ko je prevajalka prvotno vprašanje spreminjala v manj boleče vprašanje, »ali vaša voda vsebuje veliko kamna«, se je zaspani Kitajec nagnil k svojemu vodji in mu očitno prevedel vse, kar je naš »veliki« direktor povedal. Lao Dong, tako mu je bilo ime, je govoril srbsko, in to brez napak. Njegova naloga je bila poslušati, kaj so gostje povedali med vrsticami, in oceniti, kako resni partnerji bi lahko bili jugoslovanski sogovorniki. Sledilo je predavanje vodje vojaške industrije o sistemu za namakanje, ki so ga prav v njegovi pokrajini Sečuan zgradili v tretjem stoletju pred našim štetjem. »Torej,« je poudaril, »pred več kot 2000 leti. Mislite, da tako stara civilizacija, kakršna je naša, nima vodovoda v 20. stoletju?« je nazadnje vprašal in pogajanja so se končala. Tistega jugoslovanskega direktorja nikoli več niso povabili na Kitajsko. In pralni stroji ter drugi izdelki njegovega podjetja nikoli več niso dobili priložnosti, da bi prišli na kitajski trg. Minilo je veliko časa, toda nekatere lekcije iz tega primera ostajajo trdne še danes, kakor abeceda poslovanja s Kitajci.

Nikoli, ampak res nikoli se ne sme neslano šaliti na račun kitajske civilizacije in kulture. To je verjetno splošno pravilo sporazumevanja s komerkoli, toda pri Kitajcih je to enakovredno osebni žalitvi. Vendar v poslovnih stikih s Kitajci prav tako ni dobro pokazati prevelikega znanja o njihovi civilizaciji. Če njihov poslovni partner predobro govori kitajsko ali prepogosto navaja kitajske stare modrece, bodo njegovi sogovorniki dobili vtis, da jim ne dopušča dovolj možnosti za to, da bi sami lahko presodili, kako zaupno se lahko pogovarjajo. In postopno bodo zgradili zid. Najboljši odnos je tisti, pri katerem evropski sogovornik pokaže, da je večni učenec. Da se mora še veliko naučiti o tej državi, da pozorno posluša in začuden poskuša razumeti, kaj je Kitajska.

PREBERITE ŠE:

Reuters

Kako poslovati s KITAJSKO

Ali bo Evropa gradila svojo »svilno pot«?

Kitajske gigantske solarne elektrarne mahajo z obličja Zemlje

Kitajci že prevzemajo vajeti v Gorenju

Kitajska: Lahko ponudite, česar lokalci ne morejo?

Ivo Boscarol: Podjetje na Kitajskem smo odprli v uri in pol

Veste, kdaj vam na Kitajskem za vedno zaprejo vrata?

Bodite del konference Tveganja in priložnosti za slovensko zunanje gospodarstvo tudi vi in se povežite s tujino na pravi način. Prijavnico na dogodek lahko dobite TUKAJ.

Reuters