Gospodarstvo proti predlagani zdravstveni reformi

Predlagano zdravstveno reformo kritizirajo v koalicijski stranki Desus, v SD odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja načeloma podpirajo, a so do ministrice kljub temu kritični. Dejstvo, da je prihodnje leto volilno, pri tem zagotovo ni zanemarljivo. Povsem odkrito so proti predlagani reformi medtem nastopili predstavniki gospodarstva. Ti zahtevajo izračune, vendar s tistimi, ki jim jih pošiljajo z 
zdravstvenega ministrstva, očitno niso zadovoljni. Kot je slišati, hočejo pod številkami podpis finančne ministrice Mateje Vraničar Erman.

Na ministrstvu za finance pravijo, da so njihovi predstavniki, natančneje dve predstavnici, sodelovali le v eni od štirih delovnih skupin, ki so bile oblikovane v okviru priprave zdravstvene reforme, in sicer v skupini za pripravo poglavja o virih financiranja. Poudarili so, da so na ministrstvu za zdravje, ki je nosilec zakona, pri pripravi ključnih rešitev in izhodišč za financiranje zdravstvenega varstva izhajali predvsem iz analize sistema zdravstvenega zavarovanja. »Pri tem so zasledovali cilje, ki temeljijo na finančni vzdržnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja ob solidarnejši prispevni obremenitvi zavarovancev in čim večji ohranitvi obstoječih pravic,« so dodali na finančnem ministrstvu in nas za podrobnejša pojasnila v zvezi z izračuni usmerili na ministrstvo za zdravje. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki načeloma preverja posledice velikih vladnih projektov, se tokrat vsaj do zdaj z izračuni predlagane zdravstvene reforme ni ukvarjal.

Pexels

Ministrstvo za zdravje kritikom iz vrst gospodarstva odgovarja, da jim je vse pojasnilo v 50 strani dolgi strokovni utemeljitvi sprejetja novega zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu, a ta po pojasnilih predstavnikov delodajalcev ne vsebuje ne zahtevanih vsebin ne izračunov. Kot je razvidno iz gradiva, ki ga je ministrstvo posredovalo predstavnikom gospodarstva in smo ga pridobili tudi v uredništvu Sveta kapitala, ob podatkih, predstavljenih v tabelah, dejansko ni navedenih virov, podrobnejših razlag ali konkretnih vsebinskih pojasnil. »Nekateri finančni podatki, prikazani v gradivu ministrstva za zdravje, niso niti skladni s predlagano zakonsko dikcijo in zavajajo,« so ostri na združenju delodajalcev.

Na ministrstvu za zdravje si želijo morebitna razhajanja reševati za pogajalsko mizo, vendar za zdaj ni jasno, kdaj bodo vse strani zanjo sploh sedle. Ne le številke, tudi način pogajanja o vsebini reforme, ki bi dodobra zaznamovala prihodnji zdravstveni in družbeni sistem, so namreč predmet razhajanj. Člani ekonomsko-socialnega sveta bodo danes tako predvidoma obravnavali problematiko delovanja svoje pogajalske skupine za obravnavo predloga reforme, saj delodajalci ministrstvu Kolar Celarčeve očitajo tudi kršitve pravil delovanja tega sveta. Med drugim opozarjajo, da so bili tako kot sindikati iz priprave zakona izločeni, prej kot socialni partnerji pa da so predlog zakonodaje dobili celo mediji.

Kaj prinaša reforma

Ko bodo socialni partnerji rešili tehnična nesoglasja, se bodo najverjetneje le posvetili vsebini reforme. Ta med drugim predvideva odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga danes izvajajo Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica, cena pa je za vse zavarovance približno enaka, od 27 do 29 evrov. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za katero zberejo omenjene tri zavarovalnice okoli 470 milijonov evrov na leto, bi zamenjalo obvezno zdravstveno nadomestilo, ki bo progresivno in vezano na dohodek. Glavni izkupiček odprave dopolnilnega zavarovanja, ki se že zdaj steka v zdravstveno blagajno, naj bi bilo zmanjšanje stroškov, ki jih za svoje delovanje porabijo tri zavarovalnice in naj bi znašali okoli 40 milijonov evrov. A predlagatelj pri tem ni ovrednotil novega načina pobiranja obveznega prispevka, ki bi ga pobirala finančna uprava.

Zavarovanci bi za nov obvezni prispevek plačevali od 20 do 75 evrov, na ministrstvu pa pojasnjujejo, da jih bo okoli 80 odstotkov plačevalo manj. Predstavniki delodajalcev trdijo, da to ne drži. Osnova za uvrstitev v posamezne razrede namreč ne bo zgolj obdavčljiv dohodek iz delovnega razmerja, ampak tudi prejemki, ki so zdaj iz obdavčitve delno ali v celoti izvzeti, kot so nagrade za poslovno uspešnost, pokojninske rente in drugi dohodki, ki se po zakonu o dohodnini sicer ne vštevajo v davčno osnovo. Koliko naj bi znašali dodatni viri iz tega naslova, po besedah delodajalcev ni jasno, medtem ko bi nova obdavčitev pasivnih dohodkov (najemnin, dividend, obresti in dobičkov iz kapitala) po 6,36-odstotni stopnji v zdravstveno blagajno prispevala dodatnih 45 milijonov evrov.

Pexels

Finančno ministrstvo »zadržano«

Kaj kmalu po predstavitvi predlagane zdravstvene reforme jo je marsikdo začel primerjati z davčno reformo, saj da prerazporejanje virov brez jasne rešitve, kako okrepiti hirajočo zdravstveno blagajno, predvsem pa kako racionalizirati sistem, bolj spominja na slednjo. Še posebej ostrih kritik je bila deležna prav nova obdavčitev pasivnih dohodkov, ki bo po mnenju številnih skupaj z novim obveznim zdravstvenim prispevkom glede na višino prihodka izničila učinke lanske razbremenitve dohodkov. Do predlaganega plačevanja prispevkov od pasivnih dohodkov so »zadržani« tudi na finančnem ministrstvu, kjer pravijo, da bodo končno stališče oblikovali po proučitvi pripomb in argumentov, oblikovanih v javni obravnavi. »V pogovorih z ministrstvom za zdravje smo si (in si bomo še naprej) prizadevali, da se s predvidenimi spremembami ne bo izničila lanska razbremenitev dohodkov v okviru davčnega prestrukturiranja,« so dodali na ministrstvu za finance.

Uskladitev prispevnih stopenj – 6,36 odstotka, 6,56 odstotka in zvišanje stopnje za upokojence s 5,96 na 6,56 odstotka – bi v blagajno prispevala dodatnih 73,2 milijona evrov, pri čemer bi glavnino, 38 milijonov, menda prispeval zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Ob dejstvu, da mora proračun vsako leto pokriti milijardno luknjo v pokojninski blagajni, gre tako za precej zanemarljiv podatek o prelaganju sredstev iz levega v desni žep. Dodatnih 20 milijonov evrov bi v zdravstveno blagajno prispevala odprava olajšav za invalidska podjetja – zdravstveno ministrstvo predlaga povračilo iz proračuna – šest milijonov na leto pa bi dobili s preoblikovanjem statusa družinskih članov, ki ne bodo več izpolnjevali pogojev za zavarovanje. Prav tako iz proračuna si obetajo dodaten vir, vreden nekaj več kot 100 milijonov evrov, gre za prenos obveznosti za financiranje programov specializacij, pripravništva, ki preprosto ne sodijo v nabor stroškov zdravstvene blagajne. Iz zdravstvene v pokojninsko blagajno oziroma proračun bi prenesli tudi za 45 milijonov stroškov, ki jih predstavljajo bolniške odsotnosti nad enim letom.

Iz proračuna okoli 100 milijonov

Po kumulativnih podatkih ministrstva za zdravje se bo po dokončni uveljavitvi reforme z vpeljavo prispevka na pasivne prihodke, uvedbo enotne stopnje, odpravo oprostitve invalidskim podjetjem, odpravo dopolnilnega zavarovanja in uvedbo nadomestila skupaj še z dodatnimi proračunskimi sredstvi v zdravstveno blagajno steklo 392 milijonov evrov več. Na finančnem ministrstvu so, kot kaže, pripravljeni privoliti, da se v proračun prenesejo tisti odhodki zdravstvene blagajne, ki niso plačilo zdravstvenih storitev. Kot pravijo, bo prenos potekal postopoma, po prvih ocenah pa naj bi šlo za okoli 100 milijonov evrov.

Do zdaj je izjava predsednika gospodarske zbornice Marjana Mačkoška, da se s spremembami zdravstvenega sistema zgolj polni škaf, ki pušča, že skorajda ponarodela. Predstavnike gospodarstva moti, da bodo državljani plačali več, pri tem pa nimajo nobenega zagotovila, da bodo zdravstvene storitve dostopnejše in poraba sredstev racionalnejša. Da se lahko želje in prizadevanja tudi izjalovijo, pričajo podatki o čakalnih dobah. Vladne ukrepe za njihovo zmanjšanje je ministrica za zdravje predstavila maja lani, ko so za to namenili 7,9 milijona evrov, a se napovedi niso uresničile.