Gospodarstvo ne računa (pretirano) na državo

Slovenska družba je lani ustvarila 39,8 milijarde evrov, realno pa je bila gospodarska rast po ocenah statističnega urada za 2,5 odstotka višja kot leto prej. Še vedno jo, kot velja za malo odprto gospodarstvo, poganja zunanje povpraševanje. Izvoz, glavni generator rasti, ki predstavlja več kot 75 odstotkov BDP, se je povečal za 5,9 odstotka. Vse pomembnejše postaja za slovensko gospodarstvo tudi domače povpraševanje, ki se krepi. Lani se je povečalo za 2,4 odstotka, da je pesimizma konec, pa kaže podatek o potrošnji gospodinjstev iz zadnjega četrtletja minulega leta, ki se je v primerjavi z enakim obdobjem leto prej povečala za več kot štiri odstotke.

Sloveniji gre dobro tudi v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije, kjer je vseskozi nad povprečjem, v zadnjem času pa pridobiva tudi mesta na različnih lestvicah konkurenčnosti. Gospodarstvo dosega rast že tretje leto zapored, toda vprašanje je, kako bo oziroma kako naj njegovo dobro kondicijo država ohranja v prihodnje.

Unsplash

Učinkovitejša država za strateške razvojne prioritete

V odgovoru na vprašanje, kako bi bili lahko še bolj konkurenčni, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo navaja ugotovitve urada za makroekonomska analize in razvoj (Umar), katera so tista prednostna področja ukrepanja, ki bi prispevala k trajnejšemu izboljšanju gospodarskega potenciala in blaginje gospodarstva. Ta se sicer že zadnjih nekaj let bistveno ne spreminjajo. Umar tako še vedno postavlja v ospredje oblikovanje strateških razvojnih prioritet države ter izboljšanje njene učinkovitosti za sprejemanje usklajenih in učinkovitih razvojnih odločitev. Produktivnost bi med drugim večali s krepitvijo inovacijske sposobnosti, zagotavljanjem spodbudnega okolja in ustreznih kadrov. Kot prednostno področje vidijo učinkovito upravljanje podjetij v državni lasti in lastniško prestrukturiranje podjetij, nadaljevanje konsolidacije javnih financ, prilagoditev sistemov socialne zaščite staranju prebivalstva in izboljšanje sistema varne prožnosti na trgu dela.

Ekonomist dr. Bogomir kovač: Z industrijskimi in tržnimi politikami, pri čemer imam v mislih panoge in regije, nismo storili skoraj nič. Nimamo ne sposobnih ministrov in ne izdelanih strategij.

Večji del gospodarstva od države že nekaj časa ne pričakuje več nepovratnih sredstev, subvencij, za katere se tako ali tako vse pogosteje ugotavlja, da imajo dvomljiv dolgoročni učinek. Tudi nad nižjimi davki so, še posebej v času, ko mora država povrniti milijarde evrov, namenjenih sanaciji bank, pri tem pa jo tepejo predvsem visoke obrestne mere za izposojen denar v tujini, večinoma obupali. Če že ne ugodnega davčnega okolja, pa si gospodarstvo vseskozi želi, da bi bilo to predvidljivo, kar velja tudi za vse druge sfere, v katerih gospodarstveniki, če to hočejo ali ne, trčijo ob državo. Ne pa da morajo, kot je nedavno slikovito karikiral eden od vodilnih mož večjega slovenskega podjetja, dežurnemu vratarju čez novoletne praznike domala naročiti, naj spremlja javne objave in sporoči, ali morajo zaposleni 2. januarja v službo ali ne. Pripomba se je nanašala na lansko odločitev državnega zbora tik pred zdajci, da bo drugi dan v letu znova državni praznik. Takratna razprava se je gibala okoli delovnopravne zakonodaje, ki se, kot je videti, enkrat sprejema po meri predstavnikov zaposlenih, drugič po meri gospodarstva, redko pa s širokim soglasjem obeh za gospodarstvo nepogrešljivih skupin.

Okolje naj bo predvidljivo, stabilno

»Gospodarstvo si v času konjunkture želi predvsem srednjeročno predvidljive pogoje. Večina gospodarstvenikov in podjetnikov namreč pričakuje, da bodo lahko sami rešili svoje težave in poskrbeli za razvoj,« pravi ekonomist dr. Bogomir Kovač in dodaja, da postajata stabilnost in predvidljivost ključni.

Gospodarstvo si v času konjunkture želi predvsem srednjeročno predvidljive pogoje. Večina gospodarstvenikov in podjetnikov pričakuje, da bodo lahko sami rešili svoje težave in poskrbeli za razvoj.

Stabilnost zagotavlja vlada dejansko tudi tako, da traja oziroma da bo, kot kaže, izpeljala celoten mandat, ni pa ji uspelo, tako Kovač, dovolj ambiciozno z razvojem. Prepričan je, da je razvojna politika še vedno vezana na investicijski cikel, in tega bi morala država po njegovem mnenju še naprej spodbujati. Trenutna rast je namreč predvsem rezultat statistike in majhnosti odprtega gospodarstva, ne nekih dolgoročnih razvojnih sprememb. »Investicijski cikel je pomemben, pri nas pa se vse vrti okoli enega ali dveh velikih projektov, o katerih se ne moremo dogovoriti niti okoli financiranja,« je kritičen Kovač.

Izvršni direktor GZS Goran Novković pojasnjuje, da namenja Slovenija na letni ravni 720 milijonov evrov manj javnega denarja za investicije kot pred krizo. »Cilj bi moral biti povečanje teh sredstev in zagotovitev investicijskega pravila po avstrijskem vzoru, to je petletnega drsnega plana enakomernega in višjega investiranja v strateško infrastrukturo, kar bi zmanjšalo oscilacije gradbene operative, obenem pa pripomoglo h gospodarski rasti brez šokov,« je prepričan Novković.

Unsplash

Kovač hkrati opozarja, da pozabljamo, kaj je v letih 2014 in 2015 dejansko poganjalo gospodarstvo. »To je bilo drobno, vendar intenzivno črpanje evropskih sredstev,« odgovarja. Z monetarno politiko si Slovenija pri upravljanju prioritet ne more več pomagati, bi pa lahko po njegovih besedah drugače delovala Banka Slovenije, ki z vnašanjem dodatnega strahu še bolj omejuje pripravljenost bank za kreditiranje. Kar zadeva fiskalno politiko, Kovač pričakuje poslabšanje, saj so na obzorju velike težnje po relokaciji proračunskih virov. »Kot je videti, se Slovenija vse bolj odloča za topove, čeprav bi se morala za maslo,« pravi. »Z industrijskimi in tržnimi politikami, pri čemer imam v mislih panoge in regije, pa nismo storili skoraj nič. Nimamo ne sposobnih ministrov in ne izdelanih strategij,« nadaljuje Kovač in sklene, da se je pri nas nazadnje o teh stvareh več govorilo še pred vstopom v Evropsko unijo, ko je bil na primer spočet avtomobilski grozd.

»Ta hip živimo in poslujemo v protislovnih razmerah v svetu. Po eni strani so napovedi za konjunkturo v Evropski uniji in Sloveniji še vedno spodbudne, po drugi pa najbrž nikdar v zadnjih 25 letih ni bilo večje geostrateške negotovosti,« pravi Novković, ki meni, da bi se morala država v takšnih okoliščinah osredotočiti na tri orodja.

Prvo so spodbude za čim večje reinvestiranje dobičkov v podjetjih, kar je mogoče le z boljšimi pogoji za investiranje, tako domačih kot tujih vlagateljev. Pri tem bo, kot pravi, ključen nov zakon o spodbujanju investicij, ki je v pripravi na gospodarskem ministrstvu. Drugo orodje za vzdrževanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je po njegovem konsolidacija javnih financ z namenom zniževanja javnega dolga in hkrati povečevanje investiranja države v strateško infrastrukturo. »Osnovni cilj vseh politik bi moral biti več delovnih mest v gospodarstvu, kar je mogoče doseči le z manjšim obremenjevanjem podjetij in plač, ne pa z več delovnimi mesti v javni upravi,« navaja tretji cilj in dodaja, da ima Slovenija izrazito neugodno razmerje med delovno aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, hkrati pa je poraba precej nad povprečjem unije.

Največ sredstev za kapital in likvidnost

Največji razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na področju podjetništva, vreden 92 milijonov evrov, zajema ponudbo garancij za bančna posojila s subvencijo obrestne mere. Gre za povratna sredstva, ki jih podjetja lahko dobijo pri Slovenskem podjetniškem skladu – odpiranje prijav poteka dvakrat na mesec – že sam razpis pa skupaj z nekaterimi drugimi podobnimi kaže, da je pomanjkanje kapitala in likvidnosti še naprej ena največjih težav malih in srednje velikih podjetij.

Goran Novković, izvršni direktor GZS: Ta hip živimo in poslujemo v protislovnih razmerah v svetu. Po eni strani so napovedi za konjunkturo spodbudne, po drugi pa najbrž nikdar v zadnjih 25 letih ni bilo večje geostrateške negotovosti.

V prihodnjih petih letih bodo z razpisom, ki bo objavljen predvidoma junija, več kot 74 milijonov evrov razdelili za sofinanciranje raziskovalno-razvojnih projektov. Občine si lahko največ, 33 milijonov evrov nepovratnih in 22 milijonov povratnih sredstev, obetajo pri razpisu za lokalno javno infrastrukturo. Lesarska industrija ima na gospodarskem ministrstvu, tako kot velja to za turizem, svoj paket razpisov, največji med njimi, vreden nekaj več kot pet milijonov evrov, pa je namenjen razvoju in uvajanju novih proizvodov.

Za mala in srednje velika podjetja je vsakokratni motor rasti seveda tudi navezava na večje sisteme, projekte. A zgodbe podizvajalcev v Sloveniji pogosto nimajo srečnega konca, prav nasprotno. Navezava na enega kupca, naročnika je predvsem v obdobju velike plačilne nediscipline pogosto vodila v propad sicer uspešnih podjetij. Pri tem se država v vlogi regulatorja oziroma nadzornika v zadnjih letih ni ravno proslavila.