Gospodarski jet set o prihodnosti Slovenije

Potniki na ladji so zadovoljni in optimistični. Vse več jih ima namreč službo, plače se povišujejo, tako da je posledično tudi njihova potrošnja v ladijskih trgovinah, gostilnah in zabaviščih čedalje večja. Hkrati pa se ladja tudi vseskozi posodablja. Obseg investicij se povečuje, tudi z evropskim denarjem, kar še dodatno pripomore k hitrosti ladje s slovensko zastavo. Vendar se pri tem postavlja vprašanje, ali je kompas ladje naravnan v pravo smer in ali je barka pripravljena na razburkano morje, ki bi ga lahko, denimo, povzročila trgovinska vojna med flotami velikih sil.
Vse to smo vprašali naše sogovornike: dva uspešna poslovneža, generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in profesorja ekonomije. Pa seveda tudi, ali so tudi sami morjeplovci in kakšne so njihove izkušnje na valovih.

Joc Pečečnik, lastnik Interblocka, o …

… norosti
Ne vem, če bi lahko rekel, da sem le morjeplovec. Sem malo nor morjeplovec. Navtika mi predstavlja življenje. Vse življenje sem delal, da sem lahko plul. Oče je kupil gumenjak, ko sem bil star 11 let. Od takrat naprej sem zastrupljen. Pri dvaindvajsetih sem imel prvi čoln z dvema kabinama Sundancer 33 (Sea Ray). Prisegam na plovila po meri lastnika. Nekateri kupujejo plovila brez osebne note in jih uporabljajo kot lastni hotel za nastop, na Jadranu pa pluje veliko ljudi, ki smo v navtiki s srcem in imamo radi vse stvari okoli barke, ne samo vožnjo.
… potrebi po avtoritarni vladi
Slovenija je top država. Potrebuje samo malo bolj avtoritarno vlado, ki bo državljanom postavila mejo demokracije, ki se premika čez rob normalnega. Veliko ljudi misli, da je demokracija to, da lahko vsak počne, kar želi, in da nihče nima obveznosti, spoštovanja do ničesar in kjer vsak pametuje na vsakem koraku.
… Miru Cerarju

Slovenci smo ob vstopu v Evropsko unijo razmišljali, da bomo vsi najeli milijonske kredite in kupili, kar je možno. Kriza nam je pričakovanja spodnesla, a smo iz nje prišli bolj pametni in preudarni.

Slovenija je v dobrem stanju. Jaz sem optimist, saj smo imeli zadnja štiri leta dobro vlado ter v krizi smo se naučili previdnosti in zrelosti. Slovenci smo ob vstopu v Evropsko unijo razmišljali, da bomo vsi najeli milijonske kredite in kupili, kar je možno. Kriza nam je pričakovanja spodnesla, a smo iz nje prišli bolj pametni in preudarni. Trenutna vlada je super, saj je v državi naredila mir, politično stabilnost in se ni preveč vtikala v ostale družbene sisteme. Žal je premier Miro Cerar kot pošten človek in vzoren državljan, ki tako rekoč z družbenega zornega kota nima napak, podcenjeval obrt politike. Kot jo vsi, ki pridejo na sveže v politiko. Vlada ni izpolnila vseh obljub, a ni bila slaba. Če bi ji dali še en mandat, bi naredila veliko.
… medsebojnih odnosih
Slovenska barka je v vrhunskem stanju. Delati moramo malo več na medsebojnih odnosih, složnosti in nacionalni zavesti. S tem bi se lahko zelo približali najboljšim državam. Slovenci morajo razumeti, da vsi podjetniki ali kapitalisti, kakor koli jih imenujete, niso kriminalci in da se za »družbenoodgovornimi« ali nacionalno zavednimi obrazi in organizacijami skriva veliko več zahrbtnih izkoriščevalcev državnega denarja. Podjetniki so prihodnost te družbe in gonilo razvoja. Za Slovenijo je bolj varno, da ima veliko malih in močnih družb kot le nekaj velikih.

Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS o …

… razumevanju s supom
Obožujem morje, ga pa uživam predvsem s kopnega, občasno s trajekta ali ladje. Plovilo, ki se mi je najbolj zamerilo, je bil pred 30 let srf, ko sem se v enem dnevu, kljub vsaj 50 poskusom in litrom popite morske vode, premaknila le za toliko, kolikor me je odnesel tok. Se pa zadnja leta dobro razumeva s supom.
… slovenskem kompasu
Slovenski kompas je dobro naravnan. Za letos lahko s precejšnjo verjetnostjo pričakujemo gospodarsko rast v višini najmanj štirih odstotkov oziroma več. Ker smo na pragu dvojnih volitev, ki običajno pospešijo izvedbo lokalnih projektov, bo rast verjetno višja.

Podjetja so pripravljena kot še nikoli. Njihova zadolženost je nižja kot pred desetletjem, so pred ciklom novih investicij, zavedajo se izzivov digitalizacije.

Izvozna dinamika je odlična, saj se izvoz že nekaj mesecev krepi po dvoštevilčni stopnji, vendar so na mednarodnem področju tudi nevarnosti, zlasti zaradi rožljanja s trgovskimi vojnami med velikimi silami, kar ni v našem interesu niti v interesu naših glavnih trgovinskih partneric. Da morja po nepotrebnem ne razburkamo sami, je treba paziti na morebitno prehitro rast cen nepremičnin, plač in zadolženosti. Še posebej je pomembno, da država znižuje strukturni primanjkljaj.
Obrestne mere se bodo počasi povečevale. Zato je vprašanje, kako dolgo bodo ostale delnice in obveznice tako drage. Morebitni padec cen na finančnih trgih lahko hitro doseže tudi realno gospodarstvo, medsebojna povezanost svetovnih ekonomij pa širjenje takšnih gibanj še pospešuje.
… pripravljenosti podjetij
Podjetja so pripravljena kot še nikoli. Njihova zadolženost je nižja kot pred desetletjem, so pred ciklom novih investicij, zavedajo se izzivov digitalizacije. Likvidnost je visoka, kar je pomemben amortizer, ki družbe ščiti pred kratkoročnimi nevšečnostmi. Gospodinjstva so še vedno relativno malo zadolžena in optimistična glede prihodnosti – raven optimizma je celo najvišja od začetka merjenja tega kazalnika. Javna blagajna ima presežek, ki je posledica visoke gospodarske rasti. Se pa ta presežek lahko ob nižji gospodarski rasti kaj hitro prelevi v primanjkljaj, če ne bo več narejenega tudi na ukrepih, ki ga bodo trajno znižali (pokojninska in zdravstvena reforma). Gospodarstvo si prevelikih gospodarskih nihanj ne želi, saj ta omejujejo predvidljivost poslovanja.
… izvozu kot edini možni strategiji
Usmerjenost v izvoz je pravilna strategija. Za Slovenijo tudi edina možna. Vendar si morajo ekonomska politika in druge institucije prizadevati za dvig ustvarjene dodane vrednosti v izvozu. To pomeni še večji poudarek na izvozu storitev, na zahtevnejših proizvodih, večjih vlaganjih v trženje. To je povezano tudi s potrebno razbremenitvijo dela pri bolje plačanih strokovnjakih. Brez teh pač ni tehnološkega napredka. Ker se gospodarski cikli vrtijo, se bo tudi sedanji pozitivni obrnil navzdol. A dobro plovbo gospodarstva lahko pametna ekonomska politika zelo podaljša.

Dejan Turk, predsednik uprave A1 Slovenija in Vip mobile, o …

… vedno novih plovilih
Že od malih nog, ko sem se učil jadralskih veščin z majhno leseno jadrnico, z družino vsako leto plujemo po Jadranu. Vedno plujemo z najetimi jadrnicami, tako da imam možnost vsako leto preizkusiti nov tip plovila. Letos bom prvič preizkusil katamaran.
… previdnosti na morju
Slovenska barka trenutno pluje po mirnejšem morju kot v prejšnjih letih. A vsak izkušen morjeplovec ve, da se na morju ne smeš nikoli povsem sprostiti, saj se razmere lahko v trenutku spremenijo.

Slovenija bo leta 2030 po raziskavah deveta najstarejša država na svetu. Zato je eden glavnih izzivov Slovenije beg možganov, predvsem mladih, v tujino.

Zato je zelo pomembno, da Slovenija pametno gradi na trenutnih dosežkih in se spopade z izzivi. Slovenija bo leta 2030 po raziskavah deveta najstarejša država na svetu. Zato je eden glavnih izzivov Slovenije beg možganov, predvsem mladih, v tujino. Vse bolj se namreč kaže, da bodo v prihodnje najuspešnejša tista podjetja in gospodarstva, ki jim bo uspelo pritegniti, motivirati in zadržati najboljše talente. V nedavni anketi Združenja Manager nas je motiviranje, zadržanje ali pridobivanje talentov kot največji izziv pri vodenju izpostavilo kar 72 odstotkov članov. Zato moramo v Sloveniji ustvarjati okolje, ki bo privlačno za največje domače in tuje talente.
Poleg možnosti razvoja in bivanjskega okolja tu seveda pomembno vlogo igra tudi plača, čeprav za talente v celotnem paketu ni najpomembnejša. Obremenitev dela je v Sloveniji še vedno visoka v primerjavi z drugimi državami, čeprav so v zadnjem obdobju vidni prvi koraki k razbremenitvi. V tej smeri je treba nadaljevati tudi na drugih področjih, če želimo Slovenijo še naprej postavljati ob bok najrazvitejšim državam Evropske unije.
… obremenjenosti dela mornarjev
Slovensko gospodarstvo bo zaradi svoje majhnosti vedno specifično. Številna uspešna slovenska podjetja so usmerjena v tujino, podjetja, ki so v prvi vrsti osredotočena na domači trg, pa se v zadnjih letih spopadajo z vse bolj zgoščeno konkurenco. Če hočemo, da bodo prebivalci Slovenije še naprej imeli široko izbiro najrazličnejših produktov po razumnih cenah, moramo zato vsem igralcem na trgu omogočiti delovanje pod primerljivimi pogoji in preprečevati prevelike koncentracije na posameznih trgih. Slovenska barka ni velika, zato je še toliko bolj pomembno, da vsi na njej veslamo v isto smer. Še posebej, ker je naša barka preveč obremenjena z davki, predvsem na delo mornarjev, zaradi česar ne razvije prave hitrosti in okretnosti, da bi se lahko izogibala vsem čerem.

Jože P. Damijan, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, o …

… sreči v tramontani in ekonomskih napovedih
Sem morjeplovec. Prisegam na jadrnico in samo jadrnico. Plovilo, ki se giblje v sozvočju s silami narave, namesto na oktanih in milijonih evrov. V teh 25 letih se je nabralo tudi ogromno anekdot. Pred nekaj leti smo pristali na Braču. Po močnem jugu ciklona Klara je bil napovedan obrat na močno burjo. Privezali smo se na glavni pomol, zaščiten pred burjo in s krmo, obrnjeno proti burji, ter se zavarovali z dvojnimi vrvmi in »špringi«. Toda ob treh zjutraj nas je prebudilo silovito neurje. Burja se je preobrnila v viharno tramontano in udarila iz 120 stopinj drugačne smeri, naravnost iz smeri vhoda v pristanišče. Udari vetra in pritiski na barko so bili tako močni, da je odtrgalo dvometrski kamniti kos pomola, kjer smo bili privezani. Od pomola smo bili le še deset centimetrov in bilo je le še vprašanje časa, kdaj bo barko razbilo na pomolu. Z Dragom sva evakuirala otroke in ženi, se nekako prevezala in se mukoma na muring potegnila ven za pol metra. Ter molila, da vrv od muringa ne poči.

Potrebujemo novo vizijo. Osredotočiti se je treba na dejavnike, ki spodbujajo čim večji izkoristek obstoječih primerjalnih prednosti in tehnološki preboj.

Vrv je na srečo zdržala. Toda nekateri drugi so imeli manj sreče. Tisto noč je na obalo vrglo ali potopilo 25 bark, tudi v zelo dobro zaščiteni marini na Palmižani. Kako to, da nas je silovita tramontana tako zelo presenetila? Kako to, da noben vremenski model, ne hrvaški Aladin in tudi ne sicer odlični norveški YR, tega ni predvidel? Preprosto zato, ker je tovrstne nenadne spremembe, kot je tramontana, mogoče zelo redko napovedati. Sploh pa, ker so na priobalnih dalmatinskih otokih tramontane po predhodnem jugu in burji zelo malo verjetne.
Na podlagi te izkušnje sem še dodatno podvomil o ekonomskih modelih kot orodju za učinkovito napovedovanje. Ponovno se je odprlo vprašanje, zakaj nobenemu ekonomskemu modelu ni uspelo napovedati zadnje velike recesije ali njene globine. Hiter in zelo preprost odgovor na to je, prvič, da je ekonomija podobno dinamičen in kaotičen sistem kot vreme. Drugič, da je poznavanje obnašanja ekonomskih subjektov bistveno slabše od poznavanja molekularne dinamike v meteorologiji. In tretjič, ker so predpostavke glede obnašanja ekonomskih subjektov bistveno bolj grobe, interakcije med njimi pa povsem zanemarjene. Napovedovanje vremena je bistveno bolj natančno kot napovedovanje ekonomskih kategorij, ker molekule nimajo čustev in je njihovo obnašanje bolj predvidljivo.
… stabilnem vremenu za slovensko gospodarstvo
Kot rečeno, je napovedovanje ekonomske prihodnosti povsem nezanesljivo, manj zanesljivo od napovedovanja vremena. Trenutne razmere kažejo sicer na precej stabilno »vreme« z ugodnimi gospodarskimi razmerami vsaj še dve leti. Slovenska gospodarska rast je videti precej zdrava, bistveno bolj zdrava kot v obdobju visoke konjunkture v letih 2006–2008. Tedaj smo sicer imeli podobno visoko rast, ki pa je temeljila na velikem zunanjetrgovinskem deficitu, proračunskem deficitu in velikem kapitalskem, finančnem in nepremičninskem balonu. Zdaj imamo tako velik zunanjetrgovinski presežek kot proračunski presežek, rast temelji predvsem na izvozu in zdravem domačem povpraševanju. Prednost trenutnega stanja slovenskega gospodarstva pred tistim v letih pred krizo je predvsem v nizki zadolženosti.
… visokem izvozu, a prenizki dodani vrednosti
Skrbi me, da se v zadnjih desetih letih tehnološka struktura slovenskega gospodarstva ni bistveno spremenila. Še vedno smo gospodarstvo, ki proizvaja predvsem vmesne proizvode za tuje kupce. Naša podjetja veliko in uspešno izvažajo, vendar so to večinoma vmesni izdelki z relativno nizko maržo in nizko dodano vrednostjo. To ne omogoča razvojnega preboja in nas drži v fazi srednje razvitosti. Potreben je preskok v fazo inovativnosti, samostojnega razvoja novih končnih proizvodov in storitev, kjer je mogoče dosegati višje marže, višjo dodano vrednost in s tem tudi izplačevati višje plače. Potreben je preskok v gospodarsko strukturo, kjer ob napovedanem dvigu minimalne plače za odstotek ali dva interesna združenja slovenskih podjetij ne bodo začela jamrati in jokati, da bo to ubilo naše izvoznike. V gospodarstvu, kjer je izplačevanje minimalne plače velik problem, je nekaj hudo narobe z njegovo strukturo.
… rešitvah
Potrebujemo novo vizijo. Osredotočiti se je treba na dejavnike, ki spodbujajo čim večji izkoristek obstoječih primerjalnih prednosti in ki spodbujajo tehnološki preboj. V prvi skupini sta logistika in transport, kjer bi lahko bolje izkoristili naravno danost in zgodovinsko pogojeno vpetost v globalne trgovinske tokove prek našega ozemlja. Za to so potrebni drugačna prometna politika in večja vlaganja v modernizacijo železniškega omrežja ter logistične in distribucijske centre. Slovenija bi morala postati srednjeevropski logistični center za blago, ki potuje med Evropo in Azijo.
V drugi skupini pa je naš neizkoriščeni človeški kapital, ki se kaže v precejšnji inovativnosti naših majhnih podjetij, nato pa se ta kreativnost in inovativnost izgubi. Bodisi takšna podjetja propadejo, ker ni interesa pri večjih podjetjih, da bi izkoristila njihov potencial, bodisi jih pokupijo tuji skladi tveganega kapitala in njihove razvojne učinke odpeljejo v tujino. V zadnjih treh letih se vlaganja tujih skladov tveganega kapitala v naša inovativna podjetja gibljejo na ravni nad stotimi milijoni evrov letno, vendar se večina teh podjetij registrira v tujini. Zato je, prvič; treba povečati vlaganja v univerze, drugič; podvojiti javna vlaganja v raziskave in razvoj ter olajšave podjetjem za razvojna vlaganja vezati na sodelovanje z raziskovalnimi organizacijami, in tretjič; potrebna je nova raziskovalno-razvojna politika, ki bi prek novoustanovljene Tehnološke agencije in javnega sklada tveganega kapitala vlagala v perspektivne ideje in inovativna podjetja, domača in tuja.
Seveda pa je za to potrebna drugačna miselnost. Na žalost takšnega potenciala niti v sedanji politični eliti niti v novoustanovljenih strankah ne vidim.