Gospodarska rast in zanimanje investitorjev: čas za reforme

»V času možnosti pridobivanja investicij v Slovenijo s strani številnih investitorjev in največjih globalnih skladov, ki so dokazali svojo odličnost v številnih državah, je še toliko bolj pomembno, da smo za naložbe, ki prinašajo nova delovna mesta in nadaljnji razvoj Slovenije, odprti in pripravljeni na transparenten dialog z investitorji. Ne želimo si in ne smemo si dovoliti, da bi se ponovili primeri zamujenih in odpovedanih investicij, saj se je to v preteklosti v Sloveniji prepogosto dogajalo, hkrati pa je to lepa priložnost, da si ponovno pridobimo dobršno mero zaupanja investitorjev, ki smo ga v preteklosti izgubili,« poudarja Nevenka Črešnar Pergar, sopredsedujoča AmCham Komisiji za spodbujanje investicij.

Tudi družba KKR opazila Slovenijo

Mag. Ajšo Vodnik, generalno direktorico AmCham Slovenija, veseli, da je Slovenija ponovno v fokusu največjih globalnih vlagateljev, kot je globalni sklad KKR, saj to pomeni veliko več priložnosti za pridobivanje kvalitetnih delovnih mest. Vodnikova pojasnjuje, da že same številke povedo, kaj KKR predstavlja v globalnem in evropskem prostoru. Ima kar 148,5 milijard USD sredstev v upravljanju, 108 portfeljskih družb v skladih zasebnega kapitala, ki ustvarijo več kot 160 milijard dolarjev letnih prihodkov, in skupno zaposluje 995.000 oseb. KKR ima pomembne naložbe v regiji srednje in vzhodne Evrope, poseben fokus pa je zdaj na Sloveniji. Od leta 1996 je KKR skupaj investiral v več kot 58 pomembnih družb iz različnih industrijskih sektorjev in iz vse Evrope, kar skupno predstavlja približno 20 milijard dolarjev dolgoročnih kapitalskih naložb. Skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) je KKR glavni investitor pri skupini United Group, vodilnem radiotelevizijskem in telekomunikacijskem operaterju v regiji.

KKR ima številne primere dobrih poslovnih praks v medijih. Ena od njih je naložba v nemško TV postajo ProSiebenSat.1. KKR je vanjo investiral med letoma 2006 in 2014 in v tem času se je ProSiebenSat.1 popolnoma preoblikovala – družba se je razvila v vodilno medijsko družbo v Nemčiji in postala druga največja evropska brezplačna televizijska postaja s 150 milijoni gledalcev in prihodki v višini 2,9 milijarde dolarjev.

Soustvarjalni dialog: Slovenija – Priložnosti in izzivi na področju investicij

AmCham Komisija za spodbujanje investicij je tematiko spodbujanja investicij letošnjega aprila ogranizirala konferenco, po kateri so oblikovali dokument s predlogi uvedb kratkoročnih ukrepov kot dolgoročnih strateških sprememb.

Soustvarjalni dialog poudarja predvsem tri pomembne ukrepe. Prvi je učinkovitost poslovnega okolja, kateri ne obstaja brez dveh ključnih vidikov nacionalne konkurenčnosti; učinkovitosti državnih institucij (vključno s sodstvom), kjer se Slovenija na indeksu globalne konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma uvršča na 58. mesto med 138 državami ter kakovostne infrastrukture (Slovenija je na lestvici 38), kar bi pripomoglo k učinkovitemu delovanju gospodarstva na splošno, nižjim stroškom poslovanja, krajšim časom prenosa, varni in pravočasni dobavi ter dobri povezljivosti z ostalimi deli Evrope.

Nadalje je eden poglavitnih kriterijev, ki vpliva na investitorje pri odločanju ali investirati v državo učinkovitost trga dela in strošek delovne sile. Vpliva tudi na konkurenčnost slovenskih podjetij v dejavnostih z visoko dodano vrednostjo in prav tukaj se Slovenija na letošnji globalni lestvici uvršča zelo nizko, na 85. mesto med 138 državami. Soustvarjalni dialog se zavzema predvsem za:

delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in investicije, ki bodo vlagala v človeški kapital,

fleksibilen trg dela, kjer bomo osredotočeni na fleksibilne oblike dela, ter za boljšo povezanost krajevnih skupnosti, izobraževalnih ustanov ter podjetij.

Zelo pomembno točka, za katero se zavzema AmCham Komisija za spodbujanje investicij, pa je uvedba »razvojne kapice« oz. zneskovne meje, na višini 3- do 4-kratnika povprečne plače v RS, s čimer bi omejili plačevanje prispevkov za socialno varnost nad določeno višino bruto prihodkov, pa tudi za razširitev meje dohodninskih razredov. "Predlagamo nadaljnjo postopno širitev dohodninskih razredov (vsako leto) in manjšo obdavčitev visoko plačanih delovnih mest, kar gre z roko v roki z uvedbo razvojne kapice."