Goran Dragić odpira vrata trem mladim podjetnikom
Na zdaj že tradicionalnem GogiTalku (potekal je že tretjič) sta naš športni zvezdnik Goran Dragić in akademski »zvezdnik« dr. Jure Leskovec, predavatelj na prestižni univerzi Stanford, spregovorila o tem, kako tehnologija spreminja šport – tudi s poslovnega in predvsem marketinškega vidika. Priljubljeni »Gogi« tudi na tem področju skuša pomagati slovenskim mladim podjetnikom …
Odpri galerijo
Jure Leskovec, eden največjih strokovnjakov podatkovnega rudarjenja, pravi, da sam vidi vpliv tehnologije na šport na treh ravneh. Nove rešitve omogočajo spremljanje množice parametrov pri posamičnem igralcu, pa tudi postavitev, gibanje in akcije celotnih ekip, kar omogoča takojšnjo analizo strategije in daje podlago za taktične spremembe v igri, pri čemer bo vse bolj lahko v pomoč tudi umetna inteligenca, ki bo znala iz bogate zbirke podatkov izluščiti taktične zamisli nasprotnika in predvideti naslednje poteze.
Goran Dragić pri tem takoj omeni, da se zametki tega že uporabljajo v ligi NBA: »Sam imam na iPadu vedno pred tekmo naložene natančne analize nasprotnikov, lahko izberem kateregakoli igralca, ki bo stal nasproti mene, pogledam ne le njegove podatke, na primer ali je levičar ali desničar, pač pa tudi kopico drugih. Na primer, pri preigravanju gre nek igralec v 70 odstotkih primerov v levo, le v 30 odstotkih primerov skuša preigrati po desni, ima takšen odstotek meta, zabeležene so njegove tipične akcije … Trener pa na primer med tekmo lahko spremlja na računalniku v živo dogajanje z vrsto dodanih podatkov.«
Druga raven, na kateri deluje tehnologija, je vadba. Tehnologija lahko zelo natančno spremlja izvedbo posameznih vaj ter na podlagi tako podatkov posameznika kot zakladnice podatkov o drugih uporabnikih predlaga in izboljšuje vadbo ter poskrbi, da je napredek hitrejši. Tudi tu Dragić takoj najde primer iz lastne prakse: »V Miamiju imamo aplikacijo, ki spremlja naše mete in izrisuje parabole ter nato predlaga, kako bi moral met prilagoditi, da bi lahko povečal delež zadetih metov.«
Tretja raven, ki jo vidi dr. Leskovec, pa je uporaba aplikacij za splošno, rekreativno rabo ter njihova povezava s splošno skrbjo za zdravje: »Vsa ta tehnologija nam omogoča, da merimo in kvantificiramo marsikaj, česar prej nismo znali. Vse to prinaša tudi lažjo personalizacijo, lastne vaje, prilagojene vsakemu posamezniku.«
Pri tem primeru Goran Dragić sicer ne ponuja primera iz lastne prakse, a se je odločil za pomoč pri izboljšani rekreativni infrastrukturi na bolj »analogni« ravni. Ljubljana tako lahko pričakuje povsem obnovljeno košarkarsko igrišče za rekreativce, sledilo bo še igrišče v Mariboru. A da ne bo vse ostalo samo pri »analognem« – Goran ponuja tudi sebe kot trenerja mladih košarkarskih navdušencev. Na voljo bo aplikacija, ki bo uporabnike vodila skozi različne košarkarske prvine. V video posnetkih bo nastopal kar Goran Dragić in bo tako lahko treniral »kopico« nadobudnih košarkarjev, ki si želijo napredovati v tem športu. »Slovenija mi je veliko dala in domačemu okolju želim tudi vračati. Mladim želim pomagati najti pravo pot in uresničiti sanje, pa naj bo to v športu ali poslu,« pravi priljubljeni Goran Dragić.
In kdaj lahko prvo – ljubljansko – igrišče pričakujemo? »Še preden se vrnem v ZDA,« pravi Goran. In simpatično dodaja: »Zdaj sem že veteran, tako da imam sam nekaj vpliva na to, kdaj pridem v Miami. No, pravzaprav še bolj odločajo žena in otroci; naš mali bo letos začel hoditi v prvi razred v ZDA, zato moramo biti tam dovolj kmalu, da pripravimo in uredimo vse potrebno. Kar se pa delodajalca tiče, pa seveda pričakuje, da tja pridem že zelo dobro pripravljen, ne da se le pojavim v Miamiju.«
Ne ostaja pa zgolj pri analognih rešitvah. Tokratni GogiTalk je namreč hkrati predstavljal tudi finale natečaja za športne startupe SporTech Stars, Goran Dragić pa je bil član komisije, ki je izbrala najboljšega. Zmagovalci so bili trije mladi podjetniki: Filip Koprivec, Blaž Oblak in Žane Ban, ki so se za zmago potegovali z rešitvijo PhysicAI, tehnološko platformo, ki naj bi omogočala zbiranje vrste podatkov športnika. Ti bi se skozi čas zbirali in primerjali, kar pomeni, da bi bilo mogoče beležiti napredek, umetna inteligenca pa naj bi zaznala tudi nepričakovana odstopanja in nanje opozorila.
Dragić bo trojici z veseljem pomagal pri izboljšavah produkta in jim odpiral vrata, kjer bo šlo, čeprav priznava, da takšna aplikacija, ki meri in spremlja različne parametre posameznega igralca, njemu pri sklepanju pogodbe ne bi pomagala, pač pa bi mu kvečjemu nižala ceno. Po različnih parametrih ga namreč marsikateri igralec prekaša, a kaj zna nato vsak izmed igralcev iz vseh teh svojih predispozicij iztisniti, je drugo vprašanje, in za Gorana ni dvoma, da je njegov učinek daleč večji od seštevka različnih parametrov. Ne igrišču namreč ne štejeta zgolj moč in eksplozivnost, pač pa tudi glava in srce.
O tem, ali bo napovedani končni produkt PhysicAI ugledal luč sveta, je še prezgodaj ugibati, a morda se bodo poslužili recepta, ki ga omenja Jure Leskovec: »Startupi in šport imajo veliko skupnega; oboji segajo po novih, še nedoseženih ravneh, pri čemer se učijo na napakah. In nič ni bolj značilno za startupe kot to, da pivotirajo (tako kot košarkar, ki z eno nogo stoji pri miru, z drugo pa se obrača in išče priložnost). Pri tem pa je pogosto treba tvegati.«
Goran Dragić pri tem takoj omeni, da se zametki tega že uporabljajo v ligi NBA: »Sam imam na iPadu vedno pred tekmo naložene natančne analize nasprotnikov, lahko izberem kateregakoli igralca, ki bo stal nasproti mene, pogledam ne le njegove podatke, na primer ali je levičar ali desničar, pač pa tudi kopico drugih. Na primer, pri preigravanju gre nek igralec v 70 odstotkih primerov v levo, le v 30 odstotkih primerov skuša preigrati po desni, ima takšen odstotek meta, zabeležene so njegove tipične akcije … Trener pa na primer med tekmo lahko spremlja na računalniku v živo dogajanje z vrsto dodanih podatkov.«
Druga raven, na kateri deluje tehnologija, je vadba. Tehnologija lahko zelo natančno spremlja izvedbo posameznih vaj ter na podlagi tako podatkov posameznika kot zakladnice podatkov o drugih uporabnikih predlaga in izboljšuje vadbo ter poskrbi, da je napredek hitrejši. Tudi tu Dragić takoj najde primer iz lastne prakse: »V Miamiju imamo aplikacijo, ki spremlja naše mete in izrisuje parabole ter nato predlaga, kako bi moral met prilagoditi, da bi lahko povečal delež zadetih metov.«
Tretja raven, ki jo vidi dr. Leskovec, pa je uporaba aplikacij za splošno, rekreativno rabo ter njihova povezava s splošno skrbjo za zdravje: »Vsa ta tehnologija nam omogoča, da merimo in kvantificiramo marsikaj, česar prej nismo znali. Vse to prinaša tudi lažjo personalizacijo, lastne vaje, prilagojene vsakemu posamezniku.«
Si želite Gorana za trenerja?
Pri tem primeru Goran Dragić sicer ne ponuja primera iz lastne prakse, a se je odločil za pomoč pri izboljšani rekreativni infrastrukturi na bolj »analogni« ravni. Ljubljana tako lahko pričakuje povsem obnovljeno košarkarsko igrišče za rekreativce, sledilo bo še igrišče v Mariboru. A da ne bo vse ostalo samo pri »analognem« – Goran ponuja tudi sebe kot trenerja mladih košarkarskih navdušencev. Na voljo bo aplikacija, ki bo uporabnike vodila skozi različne košarkarske prvine. V video posnetkih bo nastopal kar Goran Dragić in bo tako lahko treniral »kopico« nadobudnih košarkarjev, ki si želijo napredovati v tem športu. »Slovenija mi je veliko dala in domačemu okolju želim tudi vračati. Mladim želim pomagati najti pravo pot in uresničiti sanje, pa naj bo to v športu ali poslu,« pravi priljubljeni Goran Dragić.
Goran Dragić bo košarkarskim navdušencem ponudil sebe kot trenerja tudi prek aplikacije.
In kdaj lahko prvo – ljubljansko – igrišče pričakujemo? »Še preden se vrnem v ZDA,« pravi Goran. In simpatično dodaja: »Zdaj sem že veteran, tako da imam sam nekaj vpliva na to, kdaj pridem v Miami. No, pravzaprav še bolj odločajo žena in otroci; naš mali bo letos začel hoditi v prvi razred v ZDA, zato moramo biti tam dovolj kmalu, da pripravimo in uredimo vse potrebno. Kar se pa delodajalca tiče, pa seveda pričakuje, da tja pridem že zelo dobro pripravljen, ne da se le pojavim v Miamiju.«
Z umetno inteligenco do športnih dosežkov
Ne ostaja pa zgolj pri analognih rešitvah. Tokratni GogiTalk je namreč hkrati predstavljal tudi finale natečaja za športne startupe SporTech Stars, Goran Dragić pa je bil član komisije, ki je izbrala najboljšega. Zmagovalci so bili trije mladi podjetniki: Filip Koprivec, Blaž Oblak in Žane Ban, ki so se za zmago potegovali z rešitvijo PhysicAI, tehnološko platformo, ki naj bi omogočala zbiranje vrste podatkov športnika. Ti bi se skozi čas zbirali in primerjali, kar pomeni, da bi bilo mogoče beležiti napredek, umetna inteligenca pa naj bi zaznala tudi nepričakovana odstopanja in nanje opozorila.
Ne igrišču namreč ne štejeta zgolj moč in eksplozivnost, pač pa tudi glava in srce.
Dragić bo trojici z veseljem pomagal pri izboljšavah produkta in jim odpiral vrata, kjer bo šlo, čeprav priznava, da takšna aplikacija, ki meri in spremlja različne parametre posameznega igralca, njemu pri sklepanju pogodbe ne bi pomagala, pač pa bi mu kvečjemu nižala ceno. Po različnih parametrih ga namreč marsikateri igralec prekaša, a kaj zna nato vsak izmed igralcev iz vseh teh svojih predispozicij iztisniti, je drugo vprašanje, in za Gorana ni dvoma, da je njegov učinek daleč večji od seštevka različnih parametrov. Ne igrišču namreč ne štejeta zgolj moč in eksplozivnost, pač pa tudi glava in srce.
O tem, ali bo napovedani končni produkt PhysicAI ugledal luč sveta, je še prezgodaj ugibati, a morda se bodo poslužili recepta, ki ga omenja Jure Leskovec: »Startupi in šport imajo veliko skupnega; oboji segajo po novih, še nedoseženih ravneh, pri čemer se učijo na napakah. In nič ni bolj značilno za startupe kot to, da pivotirajo (tako kot košarkar, ki z eno nogo stoji pri miru, z drugo pa se obrača in išče priložnost). Pri tem pa je pogosto treba tvegati.«
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost