Gneča v vesolju bo še večja, priložnosti je veliko

Podatki iz vesolja pomagajo reševati življenja, preprečiti posledice potresov, požarov in poplav, hitreje najti pogrešane, kmetovalcem pomagajo bolje načrtovati pridelek, v pomoč pa so tudi pri zavarovanju pred naravnimi nesrečami.

Vesoljski sektor v Evropski uniji zagotavlja več kot 320.000 delovnih mest v proizvodnji izdelkov in storitev ter vesoljskih aktivnostih. V evropskem gospodarstvu se na račun vesolja vsako leto obrne 52 milijard evrov, evropska komisija pa napoveduje, da se bo trg v prihodnjih letih bistveno povečal, trenutno je globalni vesoljski sektor vreden okoli 300 milijard evrov. Kot je na nedavnem posvetu o vesoljskih tehnologijah v Ljubljani poudarila tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc, je raziskovanje vesolja pomembno, ker ponuja tudi veliko možnosti za čistejše okolje, uporabnejše in dostopnejše tehnološke rešitve ter bolj učinkovit promet.

Raziskovanje vesolja pa ni več nekaj, kar bi bilo dostopno le nacionalnim vesoljskim agencijam z ogromnimi javnimi sredstvi, ampak je tudi zasebnih investitorjev vedno več. Eden najbolj znanih je zagotovo Elon Musk, ki si s podjetjem SpaceX, ki zaposluje več kot 4000 ljudi, prizadeva, da bi lahko na Marsu čim prej zasnovali samozadostne naselbine. »Ali bomo postali vesoljska civilizacija ali pa bomo obtičali na tem planetu do izumrtja. Prihodnost mi bo v veselje in navdih le, če bomo postali vesoljska civilizacija,« je dejal. Raziskovanje kozmosa pa tudi ni več prevladujoče v rokah Združenih držav Amerike, ampak svoj kos pogače prevzema tudi Evropska unija z Evropsko vesoljsko agencijo ESA ter številnimi zasebnimi podjetji. Že zdaj proizvedemo tretjino vseh satelitov.

Pexels

Podjetja vabljena k sodelovanju

»Tudi Slovenija je del Evropske unije in jo mora soustvarjati,« je pozvala Violeta Bulc zbrane podjetnike na posvetu v Ljubljani, da pomagajo ustvariti skupno evropsko vesoljsko prihodnost. Dušan Olaj iz Duola, ki je že osem let navzoč na trgu vesoljskih tehnologij z izdelovanjem balonskih hal v vesolju, je dejal, da je v vesolju bolj kot čas pomemben denar. »Investiranje v vesolje ni modna muha, ampak zelo resna stvar prihodnosti, kjer ni prostora za prodajanje megle.«

Tudi Slovenija gre lahko v vesolje, zakaj ne?

»Priložnosti so neizmerne. Iz zahtevnih okolij, kakršna so v vesolju, in rešitev, ki so zato toliko bolj celostne, se razvije veliko rešitev, ki so uporabne tudi na Zemlji. Tako so kuhinjske krpe narejene kot posledica iskanja materialov, primernih za vesolje, embalaža za ohranjanje energetske vrednosti sokov je bila narejena, ker so iskali primerno rešitev, da bi astronavtom omogočili vnos zadostne prehranske energetske vrednosti,« je razložila komisarka Bulčeva in dodala: »Na področju komunikacije in zbiranja podatkov pa so možnosti zares neomejene.«

To dokazuje tudi slovensko podjetje Sinergise, ki razvija geografske infrastrukturne sisteme in je letos zmagalo na tekmovanju Evropske vesoljske agencije, saj je s svojo revolucionarno rešitvijo skrajšalo čas za prikaz in uporabo satelitskih posnetkov z nekaj ur na le nekaj sekund. V podjetju so že od začetka navdušeno spremljali razvoj Copernicusove misije Sentinel 2, katere namen je zagotavljati vsak teden osvežene satelitske posnetke. Zaradi brezplačne dostopnosti podatkov so v podjetju videli veliko možnosti za njihovo uporabo. Ko so poskusili uporabiti podatke za svoje stranke v Evropi, Afriki in Aziji, so ugotovili, da trenutne tehnologije niso kos veliki količini podatkov. Skupina razvijalcev se je odločila ta problem rešiti. Kot je dejal njihov izvršni direktor Miha Kadunc, pa je v Sloveniji težava pomanjkanje kadra. »Poleg tega, da nimamo dovolj primerno izobraženih kadrov, je težava tudi, da zunanji kapital kupuje evropska inovativna podjetja,« je dejal na posvetu.

Galileo kot tekmec GPS

Strategija Evropske unije, ki se začne izvajati januarja 2017, za razvoj z vesoljem povezanih aplikacij ponuja 300 milijonov evrov. Trenutno omogoča investicije na treh področjih, v programih Galileo, Cupernicus in Horizon 2020.

V Sloveniji imamo premalo kadra za raziskovanje visoke tehnologije v povezavi z vesoljem.

Okvir EU poleg financiranja že zdaj omogoča brezplačen dostop do Cupernicusove infrastrukture in njegovo nadgradnjo. Tako je po besedah komisarke treba, da rešitve za boljše programe pridejo iz gospodarstva. »Res je, da je EU tukaj navidezno zaspala, ampak v tem trenutku je evropska komisija zelo predana temu projektu.« V sredini decembra je komisija naznanila delovanja novih satelitov v okviru Galilea in ga s tem uradno lansirala. Galileo je pomemben zato, ker je z njim Evropska unija dobila samostojen in neodvisen dostop do vesolja, pravzaprav gre za konkurenco GPS. Omogoča, da, recimo, osebo, ki se je izgubila in pošlje prek sistema klic za pomoč, locirajo v desetih minutah, včasih je bilo za to potrebnih več ur, prav tako omogoča telefonom, ki bodo imeli vgrajen Galileov sistem, boljšo navigacijo. Do leta 2018 naj bi bil Galileo vgrajen tudi v vse nove modele vozil, prodanih v Evropski uniji.

»Največ priložnosti za podjetja je na trgu podatkov, njihovega zajema in obdelave. Marsikaj je treba storiti za promocijo uporabe Galilea v mobilnih napravah,« je dejala Bulčeva.

Promet in vesolje

V prometnem sektorju pa je po njenih besedah glavni cilj povečati učinkovitost evropskega prometa, saj to vpliva na konkurenčno ceno logistike in s tem celotnega gospodarstva, zagotoviti učinkovite dostopne multimodalne storitve evropskim državljanom ter zmanjšati onesnaženost zaradi prometa, kar je z ustreznimi inovacijami v povezavi z vesoljem lahko zelo hitro dosegljivo, saj lahko pridobimo bolj natančne informacije o vegetaciji, morskih tokovih, kakovosti vode, naravnih virov, onesnaženosti zraka, emisijah toplogrednih plinov in ozonskem plašču. »V prihajajočem letu bo uvedenih osem novih direktiv, ki bodo uvedle tudi digitalizacijo cestnega prometa, kjer bodo satelitske rešitve igrale ključno nalogo. Postavljeni bodo temelji za elektronsko cestninjenje, in le predstavljamo si lahko, kakšne storitve vse se bodo iz tega razvile,« pravi komisarka.

Pexels

Dosežen je bil tudi medresorski dogovor glede regulative in financiranja povezanih in avtonomnih vozil. Po besedah komisarke so se dogovorili, da gre Evropska unija v hibriden način komuniciranja, kar pomeni kombinacijo brezžičnega omrežja, satelitov in 5G-omrežja. Vse tri bodo poskušali povezati, da se doseže najvišja možna stopnja varnosti v avtonomni vožnji. Tudi tukaj je po besedah komisarke veliko poslovnih priložnosti za razvoj aplikacij. Veliko bo, recimo, potreb po boljšem sledenju tovornjakov, je navrgla in dodala, da se že uvajajo novi tipi pametnih topografov, ki bodo omejili prevozniško mafijo, ki se je razrasla v avtoprevozništvu Evropske unije.

Veliko priložnosti v letalskem prometu

V letalstvu se rešitve iščejo v smeri boljše sledljivosti, spremljanju stanja celotnega letala v realnem času itd. »V tem trenutku je mogoče zajeti veliko podatkov, a je njihova obdelava slaba,« je dejala Bulčeva in dodala, da se pozitivne spremembe obetajo tudi letalskim potnikom, saj bodo omogočene nove internetne storitve, s katerimi bo mogoče bolje izkoristiti čas na dolgih letih. Priložnost je tudi za črne skrinjice v oblaku, kjer bo mogoč neposreden nadzor nad podatki. V pomorstvu se razvijajo nove možnosti za nadzor ladijskega prometa, njegovo zaščito pred piratstvom.

In tudi če mislimo, da je vesoljski turizem še fikcija, si ga za 250 milijonov dolarjev že lahko privoščimo. Kdaj bo cena postala dostopna tudi navadnim smrtnikom, je le še vprašanje časa, komisarka pa je prepričana, da bo let v vesolje doživela še za časa svojega življenja.

Viri financiranja

• Klasična posojila prek Evropske investicije banke, ki so namenjena tehnološkim rešitvam za razvoj Evropske unije, v Sloveniji je to SID banka.

• Nepovratna sredstva (Slovenija bo zaradi velikega napredka v razvoju čedalje manj upravičena do njih, kar pomeni, da mora vzpostaviti bolj investicijsko kulturo).

• Junckerjev plan oziroma EFSI, ki je namenjen tistim projektom, ki so preveč tvegani, da bi banke v njih investirale, a so po mnenju Evropske unije nujni za razvoj. EU jim tako daje garancijo za posojila, s čimer jih dela bolj privlačne za institucionalne ali zasebne investitorje.

• Mešani mehanizem, za projekte, ki so izredno tvegani in ki potrebujejo še dodatno strateško podporo. Pomeni kombinacijo nepovratnih sredstev in garancijskega mehanizma, kar ponuja več možnosti za uspešno vabilo investitorjev.

• Brezplačno so na voljo tudi strokovna svetovanja, in ko je projekt primerno pripravljen, se lahko objavi na portalu evropske komisije (EIPP), kjer se z njim seznanijo vsi potencialni investitorji. Na portalu je že objavljenih okoli šestdeset projektov, tako pa je pridobljenih vedno več investicij.