Gigantske težave novega berlinskega letališča

Znamenita nemška gospodarska učinkovitost pozna tudi izjeme in ena izmed večjih je berlinsko letališče Willyja Brandta. BER, kot ga tudi imenujejo, je lani »slavil« deseto obletnico začetka gradnje, letos pa peto od zadnjega neuspešnega poskusa odprtja. Ni jih malo, ki dvomijo tudi o začetku obratovanja leta 2018, o katerem govorijo zdaj. Vodstvo si ne upa več določiti niti natančnega novega datuma odprtja, preveč trgovcev in potnikov so že razočarali s prejšnjimi odpovedmi. Medtem pa letališki kolos na obrobju nemške prestolnice žre milijarde evrov.

Nesposobnost ali korupcija?

Novo letališče ponovne prestolnice Nemčije so začeli načrtovati že kmalu po zgodovinski združitvi države. Zahodni del mesta se je moral tedaj zadovoljiti s starim letališčem Tempelhof, ki so ga sredi mesta zgradili že nacisti in je bilo primerno le za manjša letala, ter letališčem za premostitev sovjetske zračne blokade na nekdanjem francoskem zasedbenem območju Tegel. Na vzhodnem, komunističnem delu mesta je delovalo letališče Schönefeld, ki deluje še zdaj, a je tudi veliko premajhno. Zato v njegovi neposredni bližini načrtujejo novega za Berlin in bližnjo deželo Brandenburg, ki naj bi nadomestilo ne le leta 2008 zaprti Tempelhof, ampak tudi Tegel.

Reuters

Na začetku so predvidevali zasebno gradnjo in obratovanje ter v tekmo za pridobitev posla sta se vrgla konzorcija pod vodstvom družb Hochtief in IVG. Septembra 1998 so pri holdingu Berlin Brandenburg Flughafen Holding GmbH (BBF) izbrali Hochtief, a je sodišče dalo prav pritožbi tekmeca in pogodbo so izničili. Hochtief in IVG sta potem združila moči ter leta 2002 predstavila skupno ponudbo, a so holding s položajev ministrskih predsednikov Berlina in Brandenburga ter zveznega ministra za promet že vodili novi politiki – berlinski socialdemokrat Klaus Wowereit, brandenburški Matthias Platzeck ter njegov predhodnik Manfred Stolpe kot novi zvezni minister za promet socialdemokratsko-zelene vlade kanclerja Gerharda Schröderja. Novi nadzorniki so odločili proti zasebni gradnji in upravljanju letališča, izplačali odškodnino obema družbama ter pristojnosti podelili kar svojemu v Flughafen Berlin Brandenburg GmbH (FBB) preimenovanemu holdingu v lasti obeh dežel in zvezne vlade.

Berlinski župan Wowereit je zaradi obtožb o hudih nepravilnostih predčasno končal kariero, vmes pa so stroški gradnje letališča zrasli z načrtovane milijarde na okoli šest milijard evrov.

Dvanajst let pozneje je berlinski župan Wowereit zaradi obtožb hudih nepravilnosti predčasno končal svojo politično kariero, brandenburški Platzeck je zaradi zdravstvenih težav odstopil že prej, vmes pa so se stroški popeterili – in zdaj celo pošesterili – na začetku predvidena milijarda evrov se je povečala skoraj na šest milijard evrov. Mnogi dvomijo celo v naslednji termin za odprtje. Območni prebivalci ne bi bili zelo nesrečni, saj so lokaciji za novo letališče ob starem vzhodnonemškem Schönefeldu nasprotovali že od vsega začetka in še posebno, odkar so predvidene letalske proge razširili nad dobršen del Berlina. Meščanom se ni posrečilo doseči zaprtja ali preselitve novega letališča, gradbeno dovoljenje zanj pa vendarle predvideva zmanjšanje števila ljudi pod nenehnim hrupom v primerjavi s hkrati delujočimi letališči Tegel, Schönefeld in Tempelhof, kar predpostavlja zaprtje Tegla. Ta odločitev Berlinu in Brandenburgu zdaj prinaša dodaten glavobol, saj bo BER, če ga bodo sploh odprli, že ob odprtju premajhen za nemško prestolnico.

Strokovnjaki predlagajo alternative

Ljubitelji letališča so to nesrečno dejstvo že izkoristili za zbiranje referendumskih podpisov za nadaljnje delovanje Tegla in o tem bo konec septembra hkrati z volitvami za bundestag potekal referendum. Berlinska oblast pa se noče odreči tehnološkemu parku, ki ga načrtujejo na območju letališča, in berlinski župan Michael Müller že izjavlja, da rezultat referenduma zanj ne bo igral nobene vloge. Tudi ne morejo zanikati prostorskih težav novega letališča že ob njegovem odprtju, kadarkoli to že bo, zato nekateri kot alternativo že predlagajo tesnejše sodelovanje z letališčem v Leipzigu.

Zagovorniki »letališkega koncepta vzhodnega območja« napovedujejo check-in že na glavni berlinski železniški postaji, od koder bi hitri vlaki potnike pripeljali vse do leipziškega letališča, podobno pa bi ga uporabljali tudi prebivalci Dresdna, Hamburga in celo Rostocka ali Hannovra. V največjem saškem mestu protesti proti nočnemu letalskemu prometu niso tako ogorčeni kot v Berlinu, dežela Saška Leipzig že vidi tudi kot »letališče za osrednjo Nemčijo in Berlin«. Konceptu je menda naklonjen zvezni minister za promet Alexander Dobrindt. Med drugimi mu je ogorčeno nasprotoval nekdanji šef BER Hartmut Mehdorn, ki je bil tudi predsednik uprave letalske družbe Air Berlin. Mehdorn je že nekaj let upokojen, dilema pa je še vedno, saj so si pri Air Berlinu prav BER želeli za svoje domače letališče, zdaj pa je letalska družba tudi sama v velikih težavah. To je še dodatni minus za novo berlinsko letališče, saj so pri nemški letalski velikanki Lufthansi videti popolnoma zadovoljni s Frankfurtom.

Vodstvo projekta BER pod novim šefom Engelbertom Lütke-Daldrupom miri duhove, vsi drugi pa bodo v odprtje novega berlinskega letališča verjeli šele, ko bodo tam videli vzletati in pristajati letala.

Reuters

Znani letalski strokovnjak Dieter Faulenbach da Costa, ki je do leta 1999 sodeloval pri načrtovanju BER, še vedno razmišlja o alternativah, saj meni, da tudi popravljanje prejšnjih napak poteka podobno neprofesionalno kot njihovo nastajanje. Leta 2012 je odprtje letališča preprečilo odkritje, da izjemno zapleten sistem zavarovanja pred požari ne deluje, in z reševanjem tega problema se ubadajo že pet let. Strokovnjak da Costa meni, da bodo odgovorni izgubili voljo, vso stvar zavili v naftalin in poiskali druge rešitve, morda vrsto dodatnih letališč v brandenburški okolici Berlina.

Mnogi pa se še vedno sprašujejo, ali gre pri sagi novega berlinskega letališča za gigantsko nestrokovnost ali za enako razsežno korupcijo. Domišljija deluje glede obeh obtožb, enega od srednjih menedžerjev pa so že obsodili zaradi sprejemanja podkupnine od gradbenega podjetja. Še bolj napete so obtožbe, da so inženirju, ki je ta primer odkril, lani v kavo primešali strup. Tako je vsaj pisal časopis Bild am Sonntag, ki je nekaj mesecev pozneje poročal, da si je inženir že opomogel.